Oktober 2015
Vabimo vas:
- Spremljajte nas na spletni strani, Facebooku in Twitterju.
- Vključite se lahko v skupine, ki delujejo v našem centru: Terapevtska skupina mir, Podporna skupina za starše samohranilce in razvezane, Zakonska skupin. Zakonska skupina bo imela srečanja vsako 2. in 4. sredo v mesecu. prvo srečanje bo v sredo, 28. 10. 2015 v prostorih Družinskega centra mir.
- Od petka, 9. 10. do nedelje, 11. 10. 2014 bo v Celju duhovni vikend za zakonce.
- V četrtek, 12. novembra 2015, bo ob 18.00 zahvalna sveta maša v cerkvi ob vhodu v center.
___________
Oktobrsko razmišljanje …
ITI NOVIM IZZIVOM NAPROTI
Velikokrat oklevamo pred novimi odločitvami, spremembami zaradi strahu, da nam ne bo uspelo ali zaradi strahu, da bomo zavrnjeni. Nekdo se boji študirati, ker dvomi vase, da mu bo uspelo in nima nikogar, ki bi ga spodbujal. Nekoga je strah vstopiti v nov odnos, se odločiti za poroko, ustvariti družino ali nekaj spremeniti v odnosu, ker ne zaupa sebi in dvomi, če bo zmogel živeti drugačen, boljši odnos. Nekdo ne upa tvegati in iskati novo službo, ker se boji zavrnitve ali ga je strah negotove prihodnosti. Nekateri oklevajo, ker želijo naredi vse popolno, brez napake. Nekateri ne želijo ničesar tvegati … In se ne odločijo, da bi stopili na novo pot. A narediti ničesar je prav tako odločitev in tudi ta odločitev ima svoje posledice.
Vsi smo že kdaj doživeli, da smo nekaj načrtovali, se za nekaj odločili, pa sem nam ni izšlo, tako kot bi si želeli. Nekdo bi lahko rekel, zakaj se sploh truditi, zakaj iti novim izzivom naproti? Zakaj nekaj spreminjati? Odgovor je: zato, ker lahko postajamo boljši in rastemo. Pri tem ni pomemben samo cilj, ampak naša pot, ki jo prehodimo. Velikokrat spregledamo pot, ker smo preveč osredotočeni na cilj. Nova spoznanja, izkušnje, ki jih dobimo na poti, ko sprejemamo nove odločitve, izzive nam pomagajo rasti, razvijati naše sposobnosti, kompetence, nam dajejo nove izkušnje, ustvarjajo nove spomine in vsega tega ne bi dobili, če se ne bi odločili za spremembe v določenem trenutku našega življenja. In, ko zaboli? Takrat, se lahko veliko učimo o sebi in drugih. Ovire na naših poti nam lahko pomagajo, da se ozremo naokrog in vidimo tisto, česar drugače ne bi. Ovire so lahko priložnosti, da rastemo. In če pademo, je pomembno samo to, da vstanemo in gremo naprej.
Spremembe v nas in v odnosih se ne dogajajo naenkrat, v kratkem času oz. se to zgodi le redkokdaj. Po navadi nastajajo, ko delamo majhne korake, vsak dan, in ko se po določenem času ozremo nazaj vidimo, kako dolgo pot smo prehodili in kako drugačno življenje, odnose živimo.
Podobno je v terapevtskem procesu. Terapevti se srečujemo z različnimi težavami in stiskami ljudi. Nekateri so bili zelo ranjeni v otroštvu in jim te rane preprečujejo, da bi imeli zdrave odnose, da bi lahko naprej živeli tako kot si želijo. Nekateri so izgubili svoje ljubljene ali službo. Nekateri ne verjamejo vase, se srečujejo s strahom, depresivnih razpoloženjem, preobremenjenostjo … Nekateri doživljajo različne preizkušnje v partnerskih odnosih. Odločitev za terapijo je pot vase, pot do novih spoznanj, bolj kakovostnega življenja. Ob pomoči terapevta posameznik, par, družina spoznava sebe, svoje vzorce in načine vedenja, mišljenja, komunikacije, razrešuje težave, ki so se pojavile, raziskuje doživljanje … Z majhnimi koraki po poti do sprememb. In nič ni sramotnega, če naredimo nekaj zase, za svoje odnose, za to, da rastemo.
mag. Kornelija Ferčak, zakonska in družinska terapevtka