Avtorica: mag. s. Polonca Majcenovič
V prispevku Kognitivna izkrivljanja I. smo lahko prebrali na kakšne načine so lahko naša razmišljanja popačena. Sledi nadaljevanje, ko lahko s pomočjo opisa naslednjih osmih načinov izkrivljanj preverimo, če se nam morebiti dogaja kaj podobnega. Če se nam dogaja, je vredno kaj postoriti na tem področju in spremeniti stvari, ki nam škodijo.
8. Zmotna pravičnost
Zaradi pravičnosti smo lahko pogosto zaskrbljeni, vendar lahko ta skrb postane skrajna. Življenje ni vedno pošteno. Včasih nam gre vse kot si želimo, včasih pa tudi ne, ne glede na to, kako pošteno se zdi.
9. Obtoževanje
Kadar ne gre vse po naših načrtih, lahko na veliko načinov določimo odgovornost za rezultat. Eden od načinov je nalaganje krivde drugim za to, kar gre narobe. Včasih lahko krivimo druge, da se počutimo ali delujemo na določen način, vendar je to kognitivno izkrivljanje. Samo mi smo odgovorni za svoje počutje ali ravnanje.
10. “Morali bi”
“Moral bi” se nanaša ali na zunanja ali notranja pravila o tem, kako bi se morali obnašati mi in drugi. Ko drugi kršijo naša pravila, smo razburjeni. Ko kršimo lastna pravila, se počutimo krive. Izjave “naj” in “mora” so samoumevni načini, kako se pogovarjamo sami s seboj in poudarjajo nedosegljive standarde. Potem, ko ne dosežemo lastnih idej, v svojih očeh ne uspemo. Alkoholik lahko npr. reče, da je začel piti, ker ni zmogel dosegati svojih visokih standardov.
Ta “moral bi to in ono” nas lahko zelo obremeni.
11. Čustveno razmišljanje
To izkrivljanje vključuje razmišljanje, da če nekaj čutimo, mora biti res. Če se na primer v sedanjem trenutku počutimo neprivlačno ali nezanimivo, mislimo, da smo neprivlačni oz. nezanimivi. To kognitivno izkrivljanje se nanaša na: “Čutim, zato mora biti res.”
Jasno je, da naša čustva ne kažejo vedno objektivne resnice, vendar je težko videti preko svojih čustev. Čustveno sklepanje je način, kako presoditi sebe ali svoje okoliščine na podlagi svojih čustev. Lahko je precej nevarno,
12. Zmota o spremembah
Napaka sprememb je v tem, da pričakujemo, da se bodo drugi ljudje spreminjali, kot nam ustreza. To se nanaša na občutek, da je naša sreča odvisna od drugih ljudi, njihove nepripravljenosti ali nezmožnosti sprememb. A prav to nam onemogoča biti srečni. Nihče ni odgovoren za našo srečo, razen nas samih.
13. Označevanje
To kognitivno izkrivljanje je skrajna oblika posploševanja, pri katerem enega ali dva primera ali lastnosti posplošimo. Če na primer ne uspemo pri določeni nalogi, lahko sklepamo, da smo popolnoma nesposobni ne samo na tem področju, ampak tudi na vseh drugih področjih.
14. Vedno imamo prav
Dober občutek je, ko imamo prav. Kadar pa mislimo, da moramo zmeraj imeti prav, govorimo o še enem izkrivljanju. Morda celo verjamemo, da je naš prav bolj pomemben kot občutki drugih. Kadar priznamo napako, smo pošteni in objektivni.
15. Razmišljanje “vse ali nič”
Razmišljanje vse ali nič zelo pogosto vodi do prenehanja vztrajanja v dobrem, celo do ponovitve bolezni. Tako lahko nekdo iz obupa, ker se mu je zgodil spodrsljaj pri abstinence, popije toliko alkohola, da se zgodi zdrs nazaj v alkoholizem.
Vprašanja za osebni vpogled vase:
- Sem v preteklosti razrešil ali preoblikoval katerega od teh izkrivljenih razmišljanja?
- Se mi zdi, da se soočam s katerim od teh izkrivljanj? Si želim kaj od tega spremeniti?
Vir opisa kognitivnih izkrivljanj: izobraževaanje Dialectical Behavioral Therapy (DBT): DBT Emotion Regulation