Nasilje v partnerskem odnosu

Avtorica: mag. Kornelija Ferčak Folnovič

Nasilje v partnerskem odnosu, družini se pojavlja v različnih oblikah, na različne načine. Žrtve so ženske in moški, mladi in starejši, ne glede na socialnoekonomski status, versko pripadnost … Pomembno je, da nasilje prepoznamo, kajti šele takrat lahko  ukrepamo in zaščitimo sebe ter najbližje.

Najpogostejši znaki nasilja v odnosu so:

  • fizično nasilje: kakršnakoli uporaba sile ali poškodovanje osebe (udarci, brcanje, lasanje pa tudi odrivanje, potiskanje …);
  • psihično nasilje: verbalni napadi, vzdevki, neprestana kritika, grožnje, zastraševanje, poniževanje, manipulacija …;
  • spolno nasilje: spolno nadlegovanje, siljenje v spolne odnose, spolne prakse, ki drugemu ne ustrezajo, posilstvo;
  • nadzor nad financami: omejevanje financ, preverjanje računov, nakupov …;
  • preverjanje telefona, e-pošte, družbenih omrežij brez vednosti in soglasja;
  • izolacija, preprečevanje stikov s prijatelji, bližnjimi;
  • grobo in nasilno ravnanje z otroki in/ali živalmi;
  • grožnje s samomorom: oseba grozi s samomorom, da bi imela kontrolo nad partnerjem in/ali mu s tem preprečuje, da odide;
  • zloraba alkohola, drog: opojne substance velikokrat povzročajo nasilno vedenje; nasilje je tudi, če eden od partnerjev vztraja, da morata oba uživati alkohol, droge;
  • pretirano ljubosumje in posesivnost, ki se kažeta v stalnem nezaupanju, zasliševanju, preverjanju partnerja, kje je bil, s kom je bil ..

Naštete  oblike vedenja so nesprejemljive v odnosu.

Večina ljudi zazna, začuti, ko se v odnosu dogaja nekaj, kar ni dobro za njih, za odnos. Žal, zaradi različnih razlogov velikokrat ne zmorejo ne iti v nasilne odnose, ustaviti nasilje ali oditi iz nasilnega odnosa. Nasilje je pogosto v življenju žrtve prisotno dlje časa. Pogosto se ponavlja iz odnosa v odnos (npr. v obdobju otroštva nato v partnerskem odnosu). Žrtve nasilja težko prekinejo nasilni odnos, ker jih je strah in včasih tudi zaradi tega, ker upajo in verjamejo: “ni še tako hudo”, “doma je bilo huje”, “ne morem razbiti družine”, “partner, ki je nasilen, se bo spremenil”, “še vedno me ima rad” itd. Nihče ne želi biti žrtev nasilja, se pa določeni vzorci odnosov, bolečine, ponavljajo, dokler jih ne zaustavimo, nekaj spremenimo v svojem življenju.

Nasilje ne sodi v odnos, ker ga ruši, uničuje.  Nasilje ni ljubezen; prizadene ljubljeno osebo, povzroča bolečino, jemlje spoštovanje in dostojanstvo. Pušča globoke posledice na samopodobi in duševnem zdravju. V družini, kjer je prisotno nasilje med partnerjema, so žrtve tudi otroci. Zaradi vsega omenjenega je nujno potrebno, da se nasilje v odnosu ustavi. Če sta oba partnerja pripravljena delati na sebi, lahko skupaj poiščeta strokovno pomoč, da se naučita nenasilne komunikacije, sodelovanja, spoštljivega reševanja konfliktov, razrešita  boleče izkušnje iz preteklosti. Če nasilen partner ni pripravljen sodelovati in poiskati strokovne pomoči, se sam od sebe ne bo spremenil. V takem primeru, je boljše zapustiti odnos, zaščititi sebe, otroke in s strokovno pomočjo pozdraviti rane, posledice nasilja in zaživeti polno življenje brez nasilja.

mag. Kornelija Ferčak Folnovič

 

Vir:

 10 Warning Signs of Abusive Relationships

Call Now Button