Avtorica: mag. Anja Mesarič
Staranje je nedvomno tisti del življenja, ki bi se mu najraje izognili, pa je kljub temu neizogibni del nas. Staramo se od trenutka, ko se rodimo. O starosti, staranju in posledicah, ki jih prinaša v naše življenje, se neradi pogovarjamo, o tem celo neradi razmišljamo. Živimo v družbi, ki starostnike in starost rada potiska ob stran. Družba poveličuje mladost, medtem ko starost ostaja očem skrita. Vedno bolj pa se zavedamo, da se tudi kot družba staramo.
Nekoč je veljalo, da pridno delo vodi v varno upokojitev in starost. Danes postaja varna upokojitev vedno bolj izmuzljiva, ljudje delamo vedno več in vedno dlje. Življenjska doba se daljša, zahteve okolja se večajo, tudi do starejših. Ali naša telesa to zmorejo? Ali telesno in umsko dohajamo družbene spremembe, ki jih narekuje bliskovit razvoj sodobnega sveta?
Ljudje smo družbena bitja. Rodimo se v odnos, stik z drugim nam daje občutek varnosti in omogoča preživetje. Naši možgani so skozi tisočletja človeškega razvoja rasli v stiku z možgani drugega in ravno ta stik, ta povezanost je ohranila človeško vrsto živo. Stiki z drugimi ljudmi silijo naše možgane k budnosti, učenju novih veščin in rasti.
Vsakodnevni izzivi nas ohranjajo zdrave in vitalne. Pomanjkanje stimulacije, ponavljajoča se rutina in izolacija možganom narekujejo, da lahko preusmerijo energijo drugam. Zato je lahko prav varna upokojitev, po kateri hrepenimo, čas brez dodatnih skrbi in izzivov tisto, kar našim možganom sporoča, da ni treba več rasti.
V zadnjih desetletjih je raziskovanje možganov prineslo številna nova spoznanja. Znanstveniki so ugotovili, da naši možgani niso neki statični organ, ki opravlja svoje delo od rojstva do smrti, ampak jih lahko razumemo bolj v smislu nekega elektrokemičnega skupka celic, ki jih je evolucija oblikovala v nenehno spreminjajočem se fizičnem in socialnem okolju.
Psiholog, terapevt in nevroznanstvenik, Louis Cozolino (2008) našteje nekaj načinov, kako lahko svojim možganom sporočimo, da še vedno želimo ostati del tega vitalnega človeškega boja za preživetje in s tem ohraniti svoje telo in um zdrave tudi v jeseni življenja:
- Igrajte se z otroki, kadarkoli je to mogoče.
- Naučite se nekaj novega od nekoga novega, kadarkoli je to mogoče.
- Zapišite si seznam s cilji za naslednje desetletje, da boste lažje sledili svojemu napredku.
- Izberite si dobrodelno dejavnost ali organizacijo, naučite se o njej vse, kar morete in se borite zanjo.
- Javno izražajte svojo naklonjenost.
- Pojdite v novo restavracijo in si naročite nekaj, kar zveni nenavadno.
- Izberite neznano pot do znanega kraja.
- Izberite znano pot do neznanega kraja.
- Povejte kakšno novo zgodbo iz svoje preteklosti.
- Poizkusite teden brez televizije.
- Naredite nekaj, za kar vam vsi pravijo, da ste prestari.
- Na potovanju stanujte v mladinskem hotelu in poslušajte, o čem se pogovarjajo mladi.
- Če vam kaj vzbuja rahlo tesnobo, se tega lotite kljub temu.
- Napišite zgodbo o svojem otroštvu in jo dajte svojim vnukom.
- Spomnite se nečesa, kar vas je v preteklosti navdušilo in naredite to znova.
- Kupite neko novo napravo in prosite nekoga mlajšega, da vas jo nauči uporabljati.
- Napišite zgodbo o tem, kako ste danes boljši človek, kot pred 30. leti. V zgodbo vključite primere iz svojega življenja.
- Pojdite na daljše počitnice v tujo deželo, kjer se morate navaditi na novo okolje, hrano in jezik.
- Poiščite nove načine, kako premagovati stres, kot je meditacija, plavanje, ipd.
- Ne obremenjujte se s stvarmi, ki se jih ne morete spomniti; delite z drugimi to, kar se spominjate.
- Najdite si mlado osebo in ji bodite mentor.
- Vadite svoj spomin – naučite se glavna mesta vseh držav, rešujte križanke, naučite se imena novih ljudi v vaši soseski ali bloku.
- Naučite se kuhati nove jedi.
- Igrajte video igrice s svojimi vnuki. Igrajte na zmago.
- Če ste v slabih odnosih z ljudmi, te odnose spremenite.
- Če ste tesnobni ali depresivni, pojdite k zdravniku ali na terapijo.
- Razmišljajte o prednostih staranja.
- Napišite pesem in jo povejte ali zapojte otroku.
- Razširite svoje odnose s prijatelji in bližnjimi.
- Bodite radovedni.
- Ob vsaki priložnosti dokažite, da stereotipi o starosti in starostnikih niso resnični.
- Če ste bili vedno vi tisti, ki ste skrbeli za druge, pustite, naj drugi skrbijo za vas.
- Če ste bili vedno tisti, ki ste sprejemali, se naučite dajati.
- Naj vam bo tesnoba kot kompas – premikajte se proti stvarem, ki vas vznemirjajo in tvegajte.
- Poslušajte stališča, ki so drugačna od vaših in poskušajte argumentirati.
- Najdite novega najljubšega pisatelja ali pisateljico.
- Naučite se nove ustvarjalne veščine.
- Preživite dan v zavetišču za živali.
- Pojdite na tečaj iz neznanega področja ali teme.
- Pojdite na pohod.
- Otroku povejte nekaj vaših spominov iz otroštva.
- Pojdite na tečaj plesa.
- Napišite pismo nekomu, s komer niste ostali v stikih, pa vam je žal.
- Najdite starega prijatelja s pomočjo interneta.
- Priskrbite si psa, vozite ga na sprehode in se pogovarjajte z ljudmi, ki jih srečate.
Vir: Cozolino, L. (2008). The healthy aging brain: sustaining attachment, attaining wisdom. New York in London: W.W. Norton & Company.