Prispevek je pripravila mag. s. Polonca Majcenovič. Poslušate ga lahko v podkastu.
V prispevkih Odpornost I: Okrepimo svoje telo, Odpornost II: Čuječnost in sočutje do sebe in Obremenjujoče izkušnje iz otroštva smo razmišljali in se učili kako okrepiti svoje telo, razvijati čuječnost ter sočuten odnos do sebe. Vse to krepi našo odpornost. Gost četrtega dela pogovorov o odpornosti Resilience Summit je bil Peter Levine.
Kaj je travma? Preprosta definicija je, da smo prestrašeni ali preobremenjeni preko svoje sposobnosti, da bi se uprli. Odpornost je sposobnost, da se upremo.
Kako nerešena travma vpliva na zmanjšano odpornost? Naš avtonomni živčni sistem se neprostovoljno odziva na potrebe, ki so nujne. Če gremo npr. navkreber, bolj dihamo. Travma lahko povzroči, da se naš sistem “ugasne”. Kadar osvobodimo ta avtonomna stanja, dosežemo odpornost.
Kako po travmi ponovno okrepimo odpornost? Namesto pasivnosti se odločimo za aktivnost. Potrebno je najti nove izkušnje in občutja. Ne glede na to kako se počutimo, so vsa čustva čudovita. To je mogoče dojemati, kadar smo povezani s seboj in z drugimi, ter si dovolimo naravno odzivanje. Naravno je, da se upremo nevarnosti.
Zaplete se, kadar so otroci že od majhnega izpostavljeni travmi. Kot otroci ne moremo zbežati in se braniti. Zbežati in braniti bi se morali pred ljudmi, ki jih imamo radi. Tega kot otroci ne zmoremo razumeti. Morali bi se navezovati na ljudi, ki nam škodijo in so nevarni.
Kateri so dejavniki, da lahko gremo po travmi naprej? Ni tako redko, ko si ljudje pomagajo z duhovnim življenjem. Če imamo le eno osebo, ki nas je nesebično ljubila, je to dovolj. Nekateri najdejo povezanost z naravo. Drugim koristi terapija s konji, ko so ob živali, ki je močna.
Kako je z izgubami najbližjih? Najprej nam vzame sapo, potem se začne proces žalovanja.
Veliko težav nam lahko povzroči tudi sram. Otrok, ki so ga osramotili na obisku, ker je naredil napako, se bo lahko v odraslosti zelo boril s sramom, kadar bo šel na obiske. Lahko, da sploh ne bo želel v družbo.
Kaj lahko naredimo sami? Pomagamo si z izkušnjo dela s terapevtom. Vsaj nekaj časa oz. dovolj potrebnega časa s terapevtom nam da veščine, ki nam pomagajo soočiti se s težavami. Eden od ciljev terapije bi moral biti, da si zna oseba po terapiji pomagati sama.
Recimo, da je imel otrok zelo kritične starše, in se potem v odraslosti izogiba stikom, da bi se izognil kritiki. Kaj lahko naredi, da si pomaga sam? Pomembno je, da zazna kdaj se odzove silovito. Prisluhne telesu. Poglobi se v svoje vznemirjenje in se potem vrne nazaj. Na ta način se premika ven in noter, iz ene v drugo izkušnjo, kar da več svobode.
Kaj lahko naredimo, da v sebi zgradimo vire moči za soočanje s stiskami? Kadarkoli najdemo stik s telesom, utrjujemo odpornost. Velik pomen za odpornost imajo osebe, ki so do nas sočutni in jim je mar za nas. Naravno je, da pozornost prej posvetimo slabim stvarem okrog nas, a so tudi trenutki, ko se počutimo zelo povezane s seboj in drugimi. To, da se spomnimo teh trenutkov in občutkov v telesu, nam pomaga premagovati težke trenutke.
Travma je dejstvo v življenju, ni pa treba, da je doživljenjska kazen. Preobrazba travme je pravo darilo, ker nas spremeni. Postanemo bolj celostni, sočutni, ranljivi in odporni.
Kaj lahko naredimo zase, ko smo v stiski? Pomembno je, da se premaknemo. Odpremo vrata, gremo ven. Stopimo iz kletke, ker kadar smo v kletki, vidimo samo kletko. Spremenimo stanje, naredimo karkoli, da je drugače. Bolj koristno je, da to naredimo tudi telesno, ne samo psihično. Zelo dobro deluje tudi dihalna vaja, ko počasi zrak zajamemo in ga izdihnemo.
Posvetimo se še bolj podrobno pristopu Petra Levina k razreševanju travme. Jennifer Mulson v članku Pot zdravljenja travme (angl. A way to heal trauma) opiše travmo kot “nerazrešen odziv avtonomnega živčnega sistema. Gre za odziv na dogodek, a ne nujno na sam dogodek. Dogodki lahko imajo na vsakega od nas različne vplive”. Pri normalnem odzivu na travmo je telo sposobno ponovno vzpostaviti ravnovesje. Sčasoma pridobimo na moči in se zavedamo, da je stresni dogodek stvar preteklosti. Običajen telesni odziv, ko se ustrašimo ali se zgodi kaj podobnega, je tresenje in trepetanje. Tako se avtonomni živčni sistem se vrne v normalno stanje. Za travmo smo še bolj dovzetni, kadar imamo nerazrešene travme
Ljudje so lahko dovzetni za travmo zaradi prejšnje zgodovine travme, ki ni bila razrešena. To ni edina stvar v življenju, ampak je ena glavnih stvari, ki jih podoživljamo znova in znova. Travme se nalagajo ena na drugo. Avtonomni živčni sistem se ne vrne v ravnovesje, kadar se oseba ne more upreti ali pobegniti, kar se dogaja otrokom. Pojavi se vrsta simptomov travme, kot so bolečina, tesnoba, motnje apetita, spanja in spolnosti ter hitra odzivnost na slike, zvoke, vonje, okuse in karkoli nas spominja na travmo. Za posttravmatsko stresno motnjo je značilen močan niz simptomov travme, ki spremenijo življenje.
Glavni prispevek Petra Levina k razumevanju narave travme in zdravljenja, je zavedanje, da pride do nezaceljene travme, ker celoten odziv na travmo ni dokončan. Mnogi ljudje več let obtičijo v avtomatskih odzivih. A naše telo zelo dobro ve, kako ozdraviti travmo, kadar mu damo dobro podporo.
Pri tem terapevtskem pristopu, ki se imenuje Somatsko doživljanje (angl. Somatic Experiencing) se klient osredotoči na to, kje v telesu doživlja preostali stres zaradi prvotne travme. Pozornost posveti sproščanju travmatične energije, ki jo je ustvarila travma. Z osredotočanjem na to, kje v telesu je shranjen nesproščeni stres, svojemu avtonomnemu živčnemu sistemu omogoči dokončanje naravnega procesa, ki bi se moral zgoditi v trenutkih po travmi. To je neke vrste kratkotrajna terapija, ki lahko razreši številne nerazrešene travme, saj številni simptomi nerazrešene travme izzvenijo, ko se sprosti energija travme.
Somatsko doživljanje je pristop, za katerega je pomembno, da ga poznajo in cenijo vsi, ki preučujejo travmo. Te informacije nam lahko vsem dajo moč, da razmislimo o vključitvi v somatsko izkušnjo, da bi pomagali sebi in tistim, ki so doživeli nerazrešeno travmo, tako da jih spodbudimo, da najdejo kvalificiranega terapevta, ki bi jih lahko vodil skozi ta močan terapevtski pristop.
Več o tem pristopu lahko prebiramo tudi v slovenščini Kako prebuditi tigra in Skupaj premagujmo travme in stres – Kako pri otrocih krepimo samozavest in psihično odpornost.
V premislek:
Je kaj, kar bi lahko naredili, da bi pomagali sebi in drugim, če imamo nerazrešene travme?
Kaj novega smo izvedeli?
Kaj lahko naredimo v smeri večje odpornosti?
S temo o odpornosti bomo nadaljevali v petek, 22. julija. Posvetili se bomo odpornosti in sreči.
Viri:
Peter Levine’s Approach to Healing Trauma