Pripravila: mag. Kornelija Ferčak Folnovič
Ljudje živimo v odnosih in hrepenimo po njih. V odnose se rodimo, v njih odraščamo, se razvijamo, rastemo. Odnosi so vir lepih doživetij in žal mnogokrat tudi težkih, travmatičnih izkušenj. Pri terapevtskem delu spoznavam, da se veliko travm zgodi v najbližjih odnosih. Različne oblike nasilja (fizično, psihično, spolno, ekonomsko), razvojne travme, zanemarjanje … se pogosto zgodijo v partnerskih in družinskih odnosih.
Medosebne izkušnje v zgodnjem obdobju življenja, v otroštvu so najbolj izrazite in najbolj trajne ter na nas vplivajo na mnogo načinov. Za dojenčka je odnos s primarnimi skrbniki temelj njegove zmožnosti za vzpostavljanje in ohranjanje vseh prihodnjih odnosov. Otrok, ki odrašča v medosebno »zdravem« odnosu, v katerem ima veliko priložnosti za varne, stabilne in ljubeče stike zgradi varno navezanost, povezanost in odpornost. Kjer ni zdravih odnosov, otrok zgradi ne-varno navezanost, njegova odpornost je manjša, senzitivnost na stres in negativne izkušnje pa večja.
Terapevti velikokrat opažamo, da ljudje z izkušnjo travme vstopajo v odnose, ki niso varni, v odnose, kjer je prisotno nasilje. Zakaj ljudi z izkušnjo travme tako pogosto privlačijo nasilna razmerja? Odgovor je v našem doživljanju odnosov. Vsi težimo k znanemu, domačemu, tudi če je nezdravo in škodljivo. Vleče nas k tistemu, s čimer smo odraščali. Možgani začnejo v otroštvu osmišljati naša doživetja in graditi »model« sveta. Organizirajo se na podlagi naših prvih izkustev. Če odraščamo v ljubeči družini, imamo že od ranega otroštva varne, skrbne skrbnike, ki nas imajo radi, se v nas oblikuje podoba, da so ljudje dobri. Ob takem pogledu na svet »dobroto« projeciramo na druge ljudi, ki jih srečujemo, in ta projekcija potem tudi v njih vzbudi dobro. Če pa smo kot otrok doživljali kaos, grožnje, travmo, se možgani organizirajo drugače, v skladu s pogledom, da svet ni varen, da ljudem ni moč zaupati in s takim pogledom potem vstopamo v odnos; zanimivi in privlačni so nam ljudje, ob katerih ponovno doživimo negativne izkušnje in dobimo potrditev, da svet ni varen, da ljudem ne moremo zaupati. Varni odnosi so za odraslo osebo, ki je v otroštvu živela v nezdravih odnosih, neznani in tudi neprivlačni. Nihče globoko v sebi ne želi doživljati bolečine, biti žrtev nasilja. Težava je v tem, da nam tisto, česar doma ne dobimo, ni znano. Dobre ali slabe, privlačijo nas stvari, ki so nam domače. Naše možgane pritegnejo znani vzorci – tudi kadar so škodljivi. In zato lahko nekdo ponavlja nekoristne vzorce in tega ne prepozna.
So spremembe mogoče?
Lahko se spremenimo, lahko spremenimo naše vzorce, odnose, vendar se to ne zgodi naključno. Spremenimo se lahko, če vemo, ozavestimo, kaj bi želeli spremeniti, čemu se moramo posvetiti. Pomembno je, da prepoznamo vzorce (vedenja, odnosov), da jih lahko preoblikujemo. Za to je potreben čas in dovolj novih doživetij, da lahko oblikujemo nov pogled na svet, nova socialna in čustvena spoznanja. Tako se pogled na svet spremeni, razširi, razjasni. Okrevanje je mogoče v trajnih, varnih, stabilnih odnosih… Medosebni odnosi in delo na sebi so ključ za ozdravitev.
Včasih je potrebna terapevtska pomoč. Terapija nam lahko pomaga, da se poglobimo vase in prepoznamo vzorce, ki nam otežujejo življenje. Ne izbriše negativne izkušnje, omogoča pa nam nova doživetja odnosov ter pomaga ustvarjati nove asociacije, bolj zdravih poti. Dr. Perry pravi, da terapija zgradi boljšo alternativo, boljšo privzeto pot. Nekako tako, kot bi poleg naše ozke makadamske ceste zgradili štiripasovnico. Stara cesta je še vedno tam, vendar je ne uporabljamo več tako pogosto. Terapevtski odnos postane nova izkušnja varnega odnosa, kjer se klient počuti dovolj varno, da terapevtu lahko zaupa svoje najtežje izkušnje in jih ob pomoči terapevta predeluje. S tem spreminja sebe in svoje življenje. S tem se celijo rane travmatičnih izkušenj in ob tem rastemo.
Vir:
Dr. Bruce D. Perry, Oprah Winfrey: Kaj se ti je zgodilo? Pogovori o travmi, odpornosti in okrevanju
“What Happened to You?” A Conversation with Dr. Bruce Perry and Oprah Winfrey – YouTube
Bruce Perry, M.D., Ph.D. – Trauma and Development (wordpress.com)