Prispevek je pripravila: Kristina Šumak
Ljudje imamo edinstvene osebnosti, sestavljene iz kompleksne kombinacije različnih lastnosti. Osebnostne lastnosti vplivajo na to, kako ljudje razumemo svet okoli sebe in kako se z njim povezujemo, pa tudi na to, kako vidimo sebe. V idealnem primeru nam osebnostne lastnosti omogočajo, da smo fleksibilni v prilagajanju na spremembe okoli nas in vodijo do zdravih odnosov z drugimi ter boljših strategij obvladovanja stisk in težav. Ko so osebnostne lastnosti manj prilagodljive, vodi to v neprilagodljivost in nezdravo soočanje s stresnimi situacijami. Tako bodo osebe na primer stres obvladovale s pitjem alkohola ali zlorabo drog, imele bodo težave pri obvladovanju jeze, imele bodo težavo pri zaupanju drugim in se z njimi povezovati.
Ko pogledamo okoli sebe, ni treba, da smo strokovnjaki s področja duševnega zdravja, da opazimo izjemno pestrost človeških značajev. Nekateri ljudje imajo radi samoto, drugi samote ne prenesejo. Nekateri ljudje čustva tlačijo, drugi jih nekontrolirano izražajo. Nekateri svojo vrednost precenjujejo, drugi jo podcenjujejo. Nekateri lahko brez najmanjše zadrege naredijo vse, da poskrbijo za svoje pravice, medtem, ko nekatere že ob misli na to popade grozna stiska in raje pustijo, da se jim godi krivica, kot da bi se postavili zase. Nekaterim ljudem ni prav veliko mar za želje in potrebe drugih, nekateri pa so pripravljeni narediti vse, da bi drugim ugajali. Pri nekaterih bo kritika sprožila strašanski bes, medtem, ko se drugi na kritiko odzovejo, kot da je ni. Ljudje se večino časa gibljemo nekje vmes med temi skrajnostmi. Vsake toliko časa pa se, še posebej takrat, ko smo v stresu, premaknemo v eno ali drugo skrajnost.
Nekateri ljudje se vztrajno gibljejo po enem ali drugem robu karakterističnega vzorca mišljenja, vedenja in čustvovanja in tako odstopajo od pričakovanih in sprejemljivih standardov v njegovi kulturi. Ko takšno funkcioniranje povzroča pomembne težave pri delovanju v različnih vidikih posameznikovega življenja, pravimo, da ima oseba osebnostno motnjo. Osebnostne motnje niso nekaj, za čimer zbolimo, marveč gre za dolgotrajne motnje v osebnostnem delovanju, ki osebi z motnjo povzroča težave na področju mišljenja, čustvovanja, medosebnega funkcioniranja in kontroli impulzov. Opraviti imamo torej s trajnim stanjem in ne z boleznijo.
Običajno se začnejo v adolescenci ali zgodnji odraslosti in trajajo dalj časa. Osebnostne motnje pogosto povzročajo veliko stisko in težave pri delovanju v vsakodnevnem življenju, zato je pomembno, da se osebe s takšnimi motnjami obrnejo na strokovnjake za pomoč in zdravljenje. Osebnostne motnje se pojavljajo pri 10-20 % posameznikov v splošni populaciji ter pri 40-60 % psihiatričnih pacientov, s čimer zasedajo prvo mesto med psihiatričnimi diagnozami. Posamezniki z osebnostnimi motnjami so zaradi šibkejših osebnostnih značilnosti psihološko manj odporni in zato pod vplivom različnih dejavnikov okolja doživljajo več stresa in stiske kot tisti z močnejšimi osebnostnimi značilnostmi.
Obstaja več vrst osebnostnih motenj in sicer: paranoidna, shizoidna, shizotipska, izogibajoča, odvisnostna, obsesivno-kompulzivna, mejna, histrionična, narcisistična in antisocialna motnja. Vsaka motnja ima svoje specifične lastnosti, vendar imajo skupne znake, kot so težave pri obvladovanju čustev, težave pri vzpostavljanju odnosov z drugimi ljudmi, motnje v dojemanju in interpretaciji dogodkov ter težave pri sprejemanju sprememb in prilagajanju na nove situacije.
Osebnostne motnje se lahko kažejo na različne načine in imajo lahko različne stopnje resnosti. Pri nekaterih ljudeh so lahko simptomi blagi in se ne vplivajo bistveno na njihovo življenje, medtem ko lahko pri drugih ljudeh povzročijo velike težave v vsakodnevnem življenju.
Zakaj in kako osebnostne motnje nastanejo?
Pri diagnosticiranju vseh psihiatričnih bolezni moramo vzeti v zakup, da njihovega nastanka ni mogoče pojasniti zgolj z enim samim dejavnikom. Ko iščemo vzroke za nastanek osebnostnih motenj, lahko na osnovi sodobnih raziskav z veliko gotovostjo trdimo, da k njihovemu nastanku prispevajo tako geni, kot tudi okoljski dejavniki, hkrati pa je pomembno, da se zavedamo, da klinične slike nikakor ni mogoče pojasniti zgolj z geni ali okoljem. Povedano drugače, posameznik s še tako dobro genetsko zasnovo bo lahko ob izpostavljenosti neugodnim ali travmatskim dejavnikom okolja razvil osebnostno motnjo, po drugi strani pa se bo lahko oseba s slabšo genetsko predispozicijo v ugodnem in vzpodbudnem okolju razvila v zdravo osebnost.
Strokovnjaki poudarjajo, da odgovornosti za nastanek osebnostne motnje nima zgolj en specifičen gen, ki bi bil odgovoren za nastanek osebnostne motnje. Največkrat gre za sodelovanje večje skupine genov, ki se morajo vklapljati/izklapljati na nepravilen način, da se motnja lahko razvije. Prav tako tudi dejavnikov okolja ni mogoče zreducirati zgolj na najožji družinski kontekst ter na najzgodnejša leta, čeprav vemo, da imajo najzgodnejši odnosi s pomembnimi drugimi ključno vlogo pri izgradnji osebnostne strukture. Prav tako ne smemo zanemariti odnosov s sorojenci, vrstniki, širšim sorodstvom ter tudi kulturoloških, politoloških in religioznih dejavnikov.
Zdravljenje osebnostnih motenj
Če sumite, da imate osebnostno motnjo ali opazite, da bi zaradi osebnostne motnje potreboval pomoč vaš bližnji, je pomembno, da poiščete strokovno pomoč in podporo. Prvi korak zdravljenja je prepoznava osebnostne motnje in postavitev diagnoze. Ker so osebnostne motnje kompleksne in se zelo razlikujejo glede na vrsto in stopnjo resnosti, je ključnega pomena, da se obrnete na strokovnjaka iz področja duševnega zdravja, ki ima izkušnje in znanje o tej specifični težavi. Žal v diagnostiki osebnostnih motenj ne obstajajo laboratorijski testi, ki bi odgovorili na vprašanje, s katero osebnostno motnjo imamo opravka in kakšna je stopnja resnosti. Obstaja pa cela vrsta psihodiagnostičnih instrumentov, ki merijo osebnostne značilnosti, pa tudi takšni, ki so narejeni posebej za merjenje osebnostnih motenj. Ker gre za zelo kompleksen pojav, ga žal ne moremo zaobjeti z enim samim testom. Potreben je čas, da izkušeni klinik z različnimi postopki pridobi čim več informacij o posameznikovem funkcioniranju. Ko so informacije zbrane, je čas da vse pridobljene informacije integrira v koherentno celoto in jih umesti v ustrezno diagnostično kategorijo.
Psihiater in klinični psiholog lahko torej pomagata pri postavitvi diagnoze in izbiri najboljšega zdravljenja za posameznika. Zdravljenje osebnostnih motenj je lahko dolgotrajno in zahtevno. Terapija, vključno z individualno in skupinsko terapijo, lahko pomaga osebi razumeti in obvladovati svoje simptome ter izboljšati odnose z drugimi ljudmi. V nekaterih primerih lahko zdravnik predpiše zdravila, ki pomagajo zmanjšati nekatere simptome motnje.
Kako si pomagati pri obvladovanju simptomov osebnostne motnje?
Življenje z osebnostno motnjo je lahko zelo težko, vendar ni nemogoče. Tukaj je nekaj splošnih nasvetov, ki lahko pomagajo pri obvladovanju simptomov osebnostne motnje in vodijo k izboljšanju kakovosti življenja:
- Poiščite strokovno pomoč: Če sumite, da imate osebnostno motnjo, poiščite strokovno pomoč. Psihiater ali klinični psiholog lahko pomaga pri postavitvi diagnoze in izbiri najboljšega zdravljenja za vas.
- Poučite se o svoji motnji: Razumevanje motnje in njenih simptomov je ključnega pomena za obvladovanje in zmanjšanje vpliva motnje na vaše življenje.
- Sodelujte v terapiji: Terapija, vključno z individualno in skupinsko terapijo, lahko pomaga pri razumevanju in obvladovanju simptomov ter pri izboljšanju odnosov z drugimi ljudmi.
- Vzemite si čas zase: Redno si vzemite čas zase, da se sprostite, napolnite z energijo in se izognete prekomernemu stresu.
- Upoštevajte zdrav življenjski slog: Zdrava prehrana, dovolj spanca in telesna aktivnost lahko pomagajo izboljšati vaše razpoloženje in zmanjšati stres.
- Izogibajte se substancam, ki lahko poslabšajo simptome: Alkohol, droge in druga psihoaktivna sredstva lahko poslabšajo simptome osebnostne motnje.
- Najdite podporo v skupini: Sodelovanje v podporni skupini ljudi, ki se soočajo s podobnimi izzivi lahko pomaga pri obvladovanju simptomov in izboljšanju odnosov z drugimi.
- Ne obupajte: Zdravljenje osebnostne motnje je lahko dolgotrajno in zahtevno, vendar ne obupajte. Sčasoma se lahko simptomi izboljšajo in življenje postane lažje.
Vsak človek je edinstven, zato je pomembno, da k obvladovanju in zdravljenju osebnostnih motenj pristopamo individualizirano in ga prilagodimo vsakemu posamezniku. S strokovno pomočjo, samospoznanjem, podporo bližnjih in sodelovanjem v terapiji lahko premostite izzive, povezane z osebnostno motnjo in živite kakovostno življenje. Po pomoč in podporo se lahko obrnete tudi na Družinski center mir.
Viri:
- Simon Brezovar, Osebnostne motnje v teoriji in praksi, Ljubljana 2019.
- Nancy McWilliams, Psihoanalitična diagnostika, Razumevanje osebnostne zgradbe skozi klinični proces, Ljubljana 2017.
- Mayo Clinic, Personality disorders: https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/personality-disorders/symptoms-causes/syc-20354463