Avtorica: mag. Polonca Majcenovič
Pomen in ozadje besed me zanima, odkar pomnim. Izvor besed depresija in tesnoba sem doslej poznala bolj približno, zato je prispevek, v katerem sem zajemala snov za pisanje, takoj pritegnil mojo pozornost. Z obema, depresijo in tesnobo, se v svojem terapevtskem delu dnevno srečujem. Nekateri uporabniki poiščejo strokovno pomoč pri nas po nasvetu osebnega zdravnika ali psihiatra, drugi pa kar sami precej dobro ocenijo, da postajajo ti občutki neobvladljivi in pridejo na svojo lastno pobudo ali pobudo sorodnikov, prijateljev … V vsakem primeru, ne glede na to kako se kdo odloči, da ne želi več prepuščati teh stisk naključju ali naravnemu teku, je zelo dobro začeti o tem pogovor v varnem terapevtskem okolju in začeti iskati rešitve.
Trema pred predavanjem ali pred razgovorom za novo službo je povsem običajen odziv na nevarnost, ki jo zaznamo, pri čemer je lahko ta nevarnost resnična ali pa je le plod domišljije. Takšni odzivi so na srečo kratkotrajni.
Vsi imamo vsake toliko časa slabe dni. Depresija in tesnoba pa sta nekaj povsem drugega. Oba izraza uporabljamo v vsakdanjih pogovorih. Včasih ju uporabimo za opis enakega stanja, včasih vzporedno drugega ob drugem.
Depresija in tesnoba imata kar nekaj skupnih lastnosti, čeprav sta različni. Simptomi in znaki, sprožilci in obravnava, ter celo biološka osnova, se lahko hitro prekrivajo. Lahko se pojavita tudi sočasno. V tem primeru govorimo o komorbidnosti. Izvor latinskih izrazov nam pove, da nas bo ena od teh potrla, druga pa motila in mučila.
Kaj je depresija?
V DSM-5 je opredeljena kot motnja razpoloženja in poimenovana kot velika depresivna motnja, klinična depresija ali preprosto depresija. Gre za kompleksno bolezen, ki ji je kar težko priti do dna.
Ima različne oblike vse od blagih do hudih, ki izhajajo iz kombinacije več dejavnikov: nevrokemičnih, psiholoških, socialnih. Pojavljajo se občutki potrtosti, praznine, brezupa in ničvrednosti, ki jih pogosto spremljajo težave s spanjem, izčrpanost, spremembe apetita in nepojasnjene bolečine v telesu ter še mnogo drugih simptomov.
V svojem bistvu izraz depresija pomeni dolgotrajno in trajajoče stanje vsesplošne otopelosti in žalosti. To pove že sama beseda, ki pomeni poslabšanje razpoloženja. Izhaja iz latinske besede deprimĕre, ki dobesedno pomeni potisniti navzdol, premagati, znižati. Metaforični pomen bi bil ponižan sem, zniža se moj status, zmanjša se moja sreča ali vpliv.
Depresijo poznamo še iz časov, ko ni bila opredeljena kot takšna. Zgodnje civilizacije so jo imele za duhovno bolezen, za kazen jeznih bogov ali pogosto za znak obsedenosti z demoni in delo čarovnikov. Kot takšna so bila zdravila in zdravljenja v skrbnih rokah duhovnikov in zdravilcev, ki so znali v poskusih izganjanja zlega duha, žrtve depresije izstradati, pretepati, utopiti ali zažgati.
Grški in rimski zdravniki so jo imenovali melanholija. Pri tem so imeli v mislih osebnostno lastnost ali pa so za to krivili neravnovesje štirih telesnih tekočin: krvi, sluzi, žolča in črnega (gr. melan) žolča (gr. kholḗ). Melanholija je bila tako posledica presežka črnega žolča v vranici.
Prepričanje, da je depresija stvar demonov, čarovnic in nadležnih bogov, je preživelo stoletja, ter zahtevalo žrtve vse do konca 19. stoletja, ko je depresija uradno postala zdravstveno stanje.
Kasneje, proti koncu stoletja, je nemški psihiater Emil Kraepelin različne oblike melanholije začel omenjati kot “depresivna stanja” in kot vsem skupno opredelil “ponavljajoča se in dolgotrajna slaba razpoloženja”. Njegovo pionirsko delo je skupaj z delom drugih vizionarjev – med njimi tudi Freuda, očeta psihoanalize – sprožilo sodobnejši pristop k bolezni, k njenim vzrokom, zdravilom in zdravljenju.
Od nadnaravnega pojava do nezavidljive osebnostne lastnosti ter vse do duševne motnje, je imela depresija kar dolgo zgodovino, podobno kot njen najboljša prijateljica, tesnoba ali anksioznost.
Kaj je tesnoba?
Tesnoba je pravzaprav zdravo in koristno čustvo, a le dokler je le začasno. Tehnično imenovana “običajna prilagodljiva tesnoba” naj bi nas ohranjala žive, varne in zdrave. Ima ključno vlogo v našem notranjem preživetvenem sistemu, zaradi česar smo pozorni in pripravljeni na boj ali beg, ko zaznamo resnično, ali le zaznano, nevarnost. S stisnjenim želodcem in hitrimi srčnimi utripi je tesnoba namenoma zasnovana tako, da nas vodi stran od nevarnosti.
Če se iz te tesnobe ne moremo več izviti tako enostavno, kot bi se morali, postane napetost naš vsakdanji spremljevalec. Na straži smo 24 ur na dan, 7 dni.
Pod izrazom “anksiozna motnja” je v DSM-5 naštetih kar nekaj značilnosti. Vse imajo značilnosti pretirane živčnosti in strahu pred prihodnjimi grožnjami. Socialna fobija, panične motnje, agorafobija, generalizirana anksiozna motnja in mnoge druge motnje spadajo v to kategorijo.
Podobno kot pri depresiji so simptomi tesnobe tako fizični kot čustveni in se lahko gibljejo od blagih do hudih ter vplivajo na življenje na vseh ravneh. Anksioznost vas preganja z nenehno napetostjo, neodločnostjo, tesnobo, obsesivnimi mislimi in vizijami najslabših možnih scenarijev. Vse to se dogaja skupaj z razbijanjem srca, utrujenostjo, bolečinami, utripajočimi glavoboli in celo slabostjo, znojenjem in omotico.
Beseda tesnoba opredeljuje nelagodje v umu, stanje zaskrbljenega pričakovanja, ki je običajno povezano z dogodkom, za katerega menimo, da nas izziva. Izvira iz latinskega glagola angō, ki pomeni mučim, mučim se, vznemirjam, in celo zadušim se, zadavim.
Podobno kot depresija tudi tesnoba vznemirja človeštvo že od nekdaj. V več grško-rimskih besedilih je bila omenjena kot zdravstveno stanje, a je skupaj z njimi v celoti izginila. Anksioznost so dolga stoletja poimenovali z različnimi imeni.
Konec 19. stoletja je moderna psihiatrija ta izraz spet oživila. Zasluga gre nemškemu psihiatru Emilu Kraepelinu, ki je s svojim terenskim delom in razmišljanji, tesnobi povrnil nekdanji sijaj.
Depresija in tesnoba imata nedvomno veliko skupnega.
Kako ju razlikujemo?
Depresija je povezana z občutki globoke žalosti in odrevenelosti, medtem ko je tesnoba bolj povezana s strahom in skrbjo.
Se ves čas počutite izgubljeni in mračni? Če vam to pobere vso energijo in preprosta opravila pretvori v težka, vam odvzame voljo do življenja in vam napolni um s samouničujočimi mislimi, ki imajo osnovo v preteklosti, s krivdo in brezizhodnostjo, potem bi temu dogajanju lahko upravičeno rekli depresija.
Če imate vzpone in padce, če preveč razmišljate o morebitnih prihodnjih grožnjah, če ste razburjeni in se počutite utesnjeno ali hkrati ujeto in izčrpano, potem gre morda za anksiozno motnjo.
Lahko, da vas zasleduje tesnoba ali vas bremeni depresija, ali oboje hkrati – obe lahko zdravimo. Kombinacija psiholoških in naravnih terapij, zdravil in sprememb življenjskega sloga, pomaga priti nazaj v zdrav način življenja.
Iščete pomoč v Družinskem centru mir? V ta namen imamo poseben program Specializirana psiohosocialna pomoč osebam s težavami v duševnem zdravju.
Vir:
“Depression” vs. “Anxiety”: Which Do I Have (Or Is It Both)?