Odpornost II: Sočutje do sebe in čuječnost

Prispevek je pripravila mag. s. Polonca Majcenovič. Poslušate ga lahko v podkastu.

Kako je odpornost povezana s sočutjem do sebe? Kakšno vlogo ima čuječnost pri sočutju do sebe? In kako naj negujemo sočutje do sebe?

V prispevku Odpornost I: Okrepimo svoje telo smo prebirali kako lahko okrepimo svoje telo za soočanje s stresom. Najprej smo pojasnili za kaj gre pri pojmu odpornost.

Tokrat bo naša tema odpornost in sočutje do sebe. Na vprašanja je odgovarjala dr. Kristin Neff, ki je prava pionirka na področju sočutja do sebe. 

Za kaj gre pri sočutju? Sočutje je odgovor na trpljenje. Gre za skrben in prijazen odziv. Angleška beseda compassion, pomeni trpeti z. Slovenska beseda bolj pove, da čutim, kar čuti drugi. Oseba, ki trpi, se nam ne smili v smislu, da je šibka. Z njo se povežemo.

Prva stopnja sočutja do drugih in sebe je čuječnost. Najprej se zavemo, da trpljenje obstaja oz. da nekdo trpi, in ga ne zanikamo. 

Kaj je dobrega pri tem, da smo sočutni ali da so drugi sočutni do nas? V možganih tistih, ki so sočutni, se aktivirajo centri za nagrado. Povečajo se občutki povezanosti, varnosti in stabilnosti. Osamljenost je namreč tista, ki nas najbolj ogroža. 

Kaj pomeni, da smo sočutni s sabo? Veliko ljudi je do drugih bolj sočutnih kot do sebe. Zgodi se celo, da je nekdo, ki je sicer zelo sočuten do drugih, do sebe grob in neizprosen. V krog sočutja vključimo sebe. Elementi pri obeh sočutjih so enaki. Najprej se trpljenja zavedamo, potem se ustavimo, ko ugotovimo, da je res težko, sledi prijazen in razumevajoč odziv. Smiljenje samemu sebi ne pomaga. Pri sočutju pa vemo, da se vsi borimo, in da v trpljenju nismo sami.

Včasih svoje trpljenje relativiziramo v smislu, da drugi še bolj trpijo. Pozabimo, da ima vsak pravico do sočutja, in ni nam treba primerjati kdo trpi bolj in kdo manj. V trenutku, ko se začne trpljenje, je naš prvi odziv, da se to ne bi smelo zgoditi. A to ne drži, trpljenje je del življenja. Namesto trpljenja lahko uporabljamo tudi izraz nelagodje. Gre samo za to, da odpremo srce za bolečino. 

Kakšne so koristi sočutja do sebe? Največja zmota v dojemanju sočutja do sebe je, da gre za šibkost. A iz raziskav vemo, da več sočutja do sebe pomeni več zdravja, celo manj posttravmatske stresne motnje, boljše odnose … Kadar je v nas glas, ki nas spodbuja kot dober trener ali prijatelj, se bolj razvijamo. 

Kaj je čuječnost, za kaj je pomembna in kako je povezana s sočutjem? Čuječnost nam pomaga, da smo navzoči v sedanjem trenutku ne da bi sodili ali se upirali. Ko se znajdemo v prometnem zastoju na cesti, se lahko jezimo ali karkoli drugega. Čuječi smo, kadar položaj preprosto sprejemamo.

A čuječnost ne pomeni, da smo pasivni. Sprejemanje resničnosti, čeprav je neprijetna, nam pomaga odgovoriti, ne odreagirati. Kadar se odzovemo hitro, nepremišljeno, lahko vse skupaj poslabšamo. S čuječnostjo si pridobimo prostor za premislek, kako se bomo odzvali.

Kako naj se npr. odzivamo na lakoto in vojne v svetu? Zaradi čuječnosti se naše zavedanje trpljenja poveča. Čuječe srce je odprto srce. Način kako naj pomagamo in spreminjamo stvari, pride prav iz srca.

Zdi se, da sta čuječnost in sočutje nasprotna. A ni tako, skupaj gresta z roko v roki. Kadar se zavedam bolečine, se lahko odzovem s sočutjem. Sočutje in čuječnost sta najboljši orodji, kar jih imamo ljudje. Prefrontalni korteks lahko izdela atomsko bombo, a lahko ustvari tudi čuječnost. 

Sočutja do sebe se marsikdo boji, ker si ne želi biti sebičen. Izkušnje s sočutjem do prijateljev imamo, lahko smo z njimi in jih podpiramo. Iz te izkušnje vemo, kaj pomeni biti sočuten. Poznamo sočuten ton glasu in način dotikanja. Bi znali ta način uporabiti tudi v odnosu do sebe? So ljudje, ki mislijo, da je neprimerno biti sočuten do sebe. Vsak bi se rad izognil sebičnosti. 

Kadar npr. negovalno osebje ravna prijazno z bolniki, se bolniki odzivajo prijazno. Energijsko se odzivamo na držo drugega. Poskusiti moramo in bomo videli kaj se bo zgodilo. Samokritiziranje je eno od najbolj nase osredotočenih dejanj. Kadar se sočutje do sebe poveča, se zmanjša kritiziranje sebe, slabi občutki …

Ali sočutje do sebe zmanjša motivacijo? Ne drži. Raziskave kažejo, da se osebe, ki so do sebe sočutne, se ne bojijo napak. Na poraze gledajo kot na nekaj običajnega. Sočutni do sebe se ne motivirajo s strahom, ampak z ljubeznijo.  

Kako negujemo sočutje?

S sabo ravnamo kot s svojim najboljšim prijateljem. Ne glede na to kaj se dogaja uporabim ta pristop. Drug pristop, za katerega sploh ne uporabljamo kognicije, je dotik. Naše telo se odzove enako, ko čutimo toploto svoje roke ali objema, kot takrat ko se nas dotakne nekdo drug. Ob koncu dneva si lahko napišemo sočutno pismo.

Sočutje do sebe lahko spremeni vsak trenutek boja v povezanost.

  • Naredimo izkustveno vajo. Če želimo, lahko zapremo oči.
  • V spomin si prikličem dogodke ali dogajanje, ki ni za zame preveč stresno: stres v službi, stiska v odnosu …
  • Ta spomin čimbolj oživim. Predstavljam si podrobnosti tega dogajanja. Začutim kaj se dogaja v mojem telesu. To je trenutek boja. V duhu čuječnosti se zavedam, da je to, kar doživljam, težko. Zavem se, da je boj del življenja. Ne gre za to, da je z mano kaj narobe. Boj in bolečina je del tega, da sem človek. Ni se mi treba primerjati z drugimi. Vsak ima svojo bolečino.
  • Do sebe sem prijazen. Prijaznost si pokažem tako, da si dam roko na srce ali kaj podobnega. Povem si besede podpore. Povem si, da mi je mar.
  • Kaj bi rekel prijatelju, ki bi doživljal to, kar doživljam jaz?
  • Počasi lahko odprem oči.

To, kar smo si povedali, lahko postanejo naše vsakodnevne spodbude. Vsak dan si vzamemo odmore, v katerih se zavedamo trenutka in dogajanja. Dovolimo, da v nas dozori modrost, na podlagi katere se potem odločamo.    

S temo o odpornosti bomo nadaljevali v petek, 24. junija. Posvetili se bomo odpornosti in stiskam, ki jih doživljajo otroci, in ki smo jih doživljali kot otroci.

Vir: The Resilience Summit

Call Now Button