Nisem si niti predstavljala, da sem tudi jaz bolna
Moja izkušnja terapevtske skupine
Sem hčerka alkoholika. Zelo hitro sem odrasla in pričela skrbeti za druge. Tako sem pozabila nase na svoje potrebe, želje in hobije. Potreba po nadzoru, nezaupanje, sram, krivda, prevzemanje odgovornosti drugih, slaba samopodoba, skrivanje pred odnosi …
Vse to me je zelo zaznamovalo. Sploh si nisem predstavljala, da sem tudi sama bolna, tako kot moj oče alkoholik in seveda vsa moja primarna družina.
Pred petimi leti sem pričela iskati sebe in svojo višjo silo. Tako sem se po nekaj delavnicah vključila v terapevtsko skupino DC MIR v Mariboru, ki jo vodi terapevtka. Pritegnilo me je delo v skupini, anonimnost, trdo delo, red, iskrenost, slišnost.
Tako so se torej pričeli graditi novi temelji življenja, ki jih v primarni družini nisem dobila. Vzorec in vrednote so bile popačene in iluzorne. Delo v skupini je potekalo po terapevtskih smernicah in sicer; pisali smo tedenske utrinke, brali knjige, tekli, hodili v hribe, hodili na kulturne prireditve. Tako sem se ponovno pričela učiti kdo jaz sploh sem, kaj si želim, predvsem pa kaj čutim in kaj čustva sploh so.
Pridobila in obudila sem sebe, svoj del ženske, mame, notranjega otroka, ki je bil zanemarjen in preslišan… Največji uspeh je bil dva krat pretečen pol maraton. Na to sem res ponosna, nikoli v življenju si nisem predstavljala, da bom to zmogla. Tako so se v moje življenje povrnili želja po znanju in izboljšanju izobrazbe, ročna dela, rekreacija, duhovna rast, odkrivanje materinskega dela sebe, odkrivanju sebe kot zakonske žene.
Ko se ozrem nazaj vidim ogromen napredek. Povrnila se je samozavest, vključila sem se v društva, dosti berem in se družim z ljudmi, rada sem s svojo družino in ne bežim, rada grem v naravo in uživam, rada grem v cerkev in molim tako se počutim povezana s svojo višjo silo in s stvarstvom. Trudim se vsak dan posebej. Najbolj se mi zdi pomembno, da ne obupam, takrat ko se pokažejo kakšne težave in preizkušnje. Takrat jih sprejmem z Božjo pomočjo in si pomagam s kakšnim terapevtskim prijemom; pogovor, molitev, branje literature, hoja ali tek.
Zelo sem hvaležna, da sem se odločila in delala po tem programu. Viden je zelo velik napredek in splača se, tudi takrat, ko se težko soočam sama s sabo ali s problemom. Takrat dobim novo priložnost za rast in to je najlepše. In tako sem srečna in hvaležna, ker sem stopila na to pot rasti, odkrivanja in gradnje sebe ter odnosov. To je moje največje bogastvo. Saj ni pomemben grad in bazen, pomembna je moja duhovna rast in pripravljenost na večno življenje.