Družinski center mir

O nas

Sodelavke Družinskega centra mir smo psihoterapevtke z opravljeno specializacijo ali znanstvenim magisterijem iz zakonske in družinske terapije. Povezuje nas skrb za dobro družine in želja biti blizu osebam v stiski.

Izkušnje udeležencev

Kornelija Ferčak Folnovič

Monika Vuk

Anja Mesarič

Kristina Šumak

Urška Mikolič

Jasmina Vodeb Baša

Jasna Ida Zafred

s. Polonca Majcenovič

Kdo smo?

Psihoterapevtsko in psihosocialno pomoč nudimo posameznikom, parom, družinam, otrokom in mladostnikom. Za kakovostno delo skrbimo z individualno in skupinsko supervizijo, s stalnim strokovnim izobraževanjem ter udeležbo na kongresih v Sloveniji in tujini. Smo člani Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije. Pri svojem delu smo zavezani Etičnemu kodeksu Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije in Kodeksu etičnih načel v socialnem varstvu.

Že dlje časa sem želela najin odnos izboljšati. S strokovnim, toplim in nepristranskim pristopom sva dobila nasvete kako razumeti partnerja, njegov način razmišljanja, obnašanja in njegovo dojemanje najinih težav. Opisala sem svoje občutke in jih nato ovrednotila bolj objektivno. Naučila sva se reševati težave in videti, da ni prava moja ali njegova pot, ampak najina pot. Terapija naju je povezala in tudi po terapiji s pomočjo nasvetov, ki sva jih dobila, še naprej gradiva najin odnos in se razvijava. Če bova kadarkoli spet potrebovala terapevtski pogovor, se bova zaradi zaupanja, ki sva ga pri vas takoj začutila, vrnila.

Terapija mi je pomagala, da sem prestala zelo težko družinsko situacijo. Terapevtka Polonca mi je pomagala spoznati moje enostransko gledanje na težave. Prikazala mi je realističen in bolj zdrav pogled na situacijo. Za v prihodnje, me je pripravila, kako pravilnejše ravnati v prihodnjih podobnih situacijah, in kako postaviti mejo najbližjim. Spoznala sem kako bi naj izgledali zdravi odnosi v družini. Ogromno mi je svetovala, sedaj je na meni, da bom vse to tudi sama v prihodnje upoštevala.

Splet okoliščin naju je pripeljal do velike odtujenosti in odnosa v katerem sva trpela oba. Prišla sva do točke, ko je postajalo resnično nevzdržno. Vedela sva, da sama ne bova zmogla. Po pogovoru sva se odločila za terapijo v Družinskem centru mir, saj sva vedela, da bo sama terapija brez pomoči Njega premalo. S pomočjo terapevtke v Družinskem centru Mir, sva skozi terapevtski proces spoznavala rane in prizadetost drug drugega. Začela sva se poslušati, se razumeti. Najin odnos pa je postajal lepši, ljubeznivejši, spoštljivejši, … V tem času sva zelo konkretno občutila tudi Njegovo bližino in posredovanje. Kljub temu, da sva terapijo zaključila, se zavedava, da še naprej potrebujeva oporo, zato razmišljava tudi o priključitvi v zakonsko skupino. Iskreno sva hvaležna Družinskemu centru mir in spoštovani terapevtki, ki je zelo strokovno in rahločutno spremljala in vodila najino pot »ozdravitve«. Bog naj še naprej blagoslavlja vaše plemenito delo.

Partnerska terapija mi je pomagala pri spoznavanju same sebe in partnerja na drugačen način, kar je bilo koristno za mene in za partnerski odnos. Priporočam.

Misel, da bi poiskala pomoč, mi leta ni dala miru. In danes sem hvaležna, da sem vstopila v terapevtski proces. Nobenih čarobnih paličic ni bilo, le vprašanja in odgovori. Ko imaš pred sabo terapevtko, ki na tvoja čustva ne odreagira s podobnimi čustvi in ki deluje tako toplo, hkrati pa daje občutek, da res ve, kaj dela, potem se ustvarijo pogoji, v katerih se dogajajo spremembe. Ni bilo vedno lahko govoriti, ampak vedno je nekako šlo. Dalo se je, ker sem čutila, da je varno. Včasih je bilo rahlo neprijetno, vedno pa brezpogojno varno. In takrat terapija postane terapevtska.

Najbolj mi je pomagalo govoriti o svojih čustvih, se skozi postavljena vprašanja poglobiti vase. Lepo je tudi imeti nekoga, ki ti prisluhne, verjame vate in te spodbuja, da zmoreš, saj imam v sebi to moč.

Končno sem lahko spregovorila o svojih težavah, bila slišana. Končno me je nekdo razumel in potrdil, da stvari, ki sem jih doživela, res niso bile lahke. Končno sem si priznala in dovolila občutiti vse občutke (žalost, jezo, strah …). Lahko sem nekje odložila svoje breme in v najtežjih trenutkih imela varen prostor.

Z obravnavo sem zelo zadovoljen. Če se ne bi vključil, ne vem kako bi nadaljeval življenje. Hvaležen za to priložnost učenja in spoznavanja sebe, odnosov.

Izjemno hvaležna sem, saj mi je ob podpori uspelo uvideti in spoznati pomembne aspekte skrbi zase, narediti pomembe (potrebne) korake k samostojnosti in samozaščiti. Vedno znova sem komaj čakala na srečanja, saj sem se tam počutila varno, razumljeno in predvsem vedela sem, da mi bo odleglo. Naučila sem se sebe postavljati na prvo mesto in ceniti lastno mnenje.

Prišla sva, ker sva imela velike težave v odnosu, težke preizkušnje (nerazumevanje, konflikti, odtujenost). Nisva imela dosti upanja za najin odnos. V terapevtskem procesu sva spoznavala drug drugega, sebe, najine odzive. Učila sva se govoriti o svojem doživljanju in slišati drug drugega. Najin odnos se je počasi spreminjal, midva sva se spreminjala in si prišla bolj blizu. Nehala sva pričakovati, da se drugi mora spremeniti, ampak sva delala na sebi. Bolj sva povezana, zmoreva se pogovarjati brez nasilja in v najinem odnosu je več upanja.