Sodelavke Družinskega centra mir smo psihoterapevtke z opravljeno specializacijo ali znanstvenim magisterijem iz zakonske in družinske terapije. Povezuje nas skrb za dobro družine in želja biti blizu osebam v stiski.
Družinam, zakoncem, parom, posameznikom ter otrokom in mladostnikom dajemo preventivno in psihoterapevtsko podporo. Na nas se lahko obrnete, ko želite celostno osebnostno rast ali se znajdete v različnih življenjskih stiskah in težavah. Psihoterapevtski in preventivni programi centra temeljijo na relacijskem družinskem pristopu, v katerem gre za globinsko in trajno preoblikovanje medgeneracijskih vzorcev vedenja, čutenja in mišljenja v odnosih, kar vodi v spremembo kakovosti življenja in celostnega zdravja. Strokovno znanje psihoterapevti izpopolnjujemo na raznih izobraževanjih. Relacijski družinski pristop dopolnjujemo z drugimi terapevtskimi pristopi. Dejavnosti
Poslanstvo Družinskega centra mir je prinašati mir v medsebojne odnose in različne življenjske situacije naših klientov, do katerih pristopamo odgovorno, strokovno in s sočutjem. To nas umešča v stoletno duhovno dediščino sv. Frančiška Asiškega, ki je pristopil k bližnjim ne glede na njihovo vero, narodnost in kulturo.
Psihoterapevtsko in psihosocialno pomoč nudimo posameznikom, parom, družinam, otrokom in mladostnikom. Za kakovostno delo skrbimo z individualno in skupinsko supervizijo, s stalnim strokovnim izobraževanjem ter udeležbo na kongresih v Sloveniji in tujini. Smo člani Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije. Pri svojem delu smo zavezani Etičnemu kodeksu Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije in Kodeksu etičnih načel v socialnem varstvu.
Vesela sem, da sem dobila možnost udeležiti se obravnave, ker mi je odprla uči in mi usmerila pozornost na zadeve na katere nisem bila pozorna, so vključne za dogajanje v mojem življenju. Naučila sem se veliko o sebi.
Obravnava mi je zelo pomagala, lahko sem nekomu popolnoma zaupala brez predsodkov. Odkrivala svoje strahove in se z njimi poskušala soočiti. Najtežja naloga je dejansko poiskati rešitev in stopiti v akcijo. S pomočjo srečanj si upam tvegati, kajti želim in moram si pomagati.
Terapija mi je pomagala, da sem prestala zelo težko družinsko situacijo. Terapevtka Polonca mi je pomagala spoznati moje enostransko gledanje na težave. Prikazala mi je realističen in bolj zdrav pogled na situacijo. Za v prihodnje, me je pripravila, kako pravilnejše ravnati v prihodnjih podobnih situacijah, in kako postaviti mejo najbližjim. Spoznala sem kako bi naj izgledali zdravi odnosi v družini. Ogromno mi je svetovala, sedaj je na meni, da bom vse to tudi sama v prihodnje upoštevala.
Že dlje časa sem želela najin odnos izboljšati. S strokovnim, toplim in nepristranskim pristopom sva dobila nasvete kako razumeti partnerja, njegov način razmišljanja, obnašanja in njegovo dojemanje najinih težav. Opisala sem svoje občutke in jih nato ovrednotila bolj objektivno. Naučila sva se reševati težave in videti, da ni prava moja ali njegova pot, ampak najina pot. Terapija naju je povezala in tudi po terapiji s pomočjo nasvetov, ki sva jih dobila, še naprej gradiva najin odnos in se razvijava. Če bova kadarkoli spet potrebovala terapevtski pogovor, se bova zaradi zaupanja, ki sva ga pri vas takoj začutila, vrnila.
V Družinskem centru mir sem obiskoval tako individualne kot zakonske terapije. Strah pred terapijo se je v obeh primerih izkazal za neutemeljenega, saj sem uspel s terapevtko ustvariti zaupen in iskren odnos, ki mi je pomagal uvideti svoje težave in kako se z njimi spoprijemati.
Obravnava mi je zelo pomagala, lahko sem nekomu popolnoma zaupala brez predsodkov. Odkrivala svoje strahove in se z njimi poskušala soočiti. Najtežja naloga je dejansko poiskati rešitev in stopiti v akcijo. S pomočjo srečanj si upam tvegati, kajti želim in moram si pomagati.
Prišla sva, ker sva imela velike težave v odnosu, težke preizkušnje (nerazumevanje, konflikti, odtujenost). Nisva imela dosti upanja za najin odnos. V terapevtskem procesu sva spoznavala drug drugega, sebe, najine odzive. Učila sva se govoriti o svojem doživljanju in slišati drug drugega. Najin odnos se je počasi spreminjal, midva sva se spreminjala in si prišla bolj blizu. Nehala sva pričakovati, da se drugi mora spremeniti, ampak sva delala na sebi. Bolj sva povezana, zmoreva se pogovarjati brez nasilja in v najinem odnosu je več upanja.
Izjemno hvaležna sem, saj mi je ob podpori uspelo uvideti in spoznati pomembne aspekte skrbi zase, narediti pomembe (potrebne) korake k samostojnosti in samozaščiti. Vedno znova sem komaj čakala na srečanja, saj sem se tam počutila varno, razumljeno in predvsem vedela sem, da mi bo odleglo. Naučila sem se sebe postavljati na prvo mesto in ceniti lastno mnenje.
Najbolj mi je pomagalo govoriti o svojih čustvih, se skozi postavljena vprašanja poglobiti vase. Lepo je tudi imeti nekoga, ki ti prisluhne, verjame vate in te spodbuja, da zmoreš, saj imam v sebi to moč.
Končno sem lahko spregovorila o svojih težavah, bila slišana. Končno me je nekdo razumel in potrdil, da stvari, ki sem jih doživela, res niso bile lahke. Končno sem si priznala in dovolila občutiti vse občutke (žalost, jezo, strah …). Lahko sem nekje odložila svoje breme in v najtežjih trenutkih imela varen prostor.
