Avtorica: Monika Vuk
Našo osebnost ali značaj sestavljajo naš način razmišljanja, naše vedenje, naši odnosi do drugih in naše izražanje čustev do drugih. Težko pa je točno določiti, kaj je zdrava osebnost in kaj ne. Glavne dimenzije, ki ločujejo zdravo osebnost od nezdrave osebnosti, so prilagodljivost, zmernost, sprejemanje samega sebe, ustrezno zaznavanje ali dojemanje realnosti, čustvena uravnovešenost, zanesljivost, učinkovitost v medosebnih odnosih, obvladovanje čustev in zmožnost odlaganja zadovoljitve.
Osebnostne motnje so opisane v Mednarodni klasifikaciji bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene ICD-10-AM (Svetovna zdravstvena organizacija 2008) kot »globoko zakoreninjeni, prav tako dolgotrajni osebnostni vzorci, ki se kažejo kot neupogljivi odzivi na širok obseg osebnostnih in družbenih razmer.«
V prispevku se bomo osredotočili na mejno osebnostno motnjo, ki spada med dramatične, pretirano čustvene ali blodeče osebnostne motnje. Prispevek bo v dveh delih. V tem, prvem delu, bomo opisali motnjo, sprožilce in kako si lahko pomagamo, v drugem delu pa vzroke za nastanek te motnje, ki nam bodo lahko v pomoč pri prepoznavanju sprožilcev.
Za osebe z mejno osebnostno motnjo je značilna močna impulzivnost, hitro menjavanje razpoloženja, nestabilnost v medosebnih odnosih in samomorilno vedenje. Za načrt zdravljenja je pomembno diagnosticiranje motnje.
Mejno osebnostno motnjo bi lahko opisali kot stanje, kjer se lahko očarljiva, zabavna, vznemirljiva in inteligentna oseba v trenutku, brez znanega razloga, spremeni v mračno, nesramno in samouničujočo osebo.
Motnja vpliva na različna področja funkcioniranja:
- Nestabilni odnosi
Posamezniki z mejno osebnostno motnjo si želijo dobrih, pristnih odnosov, ampak jih nehote uničujejo s svojim vedenjem in poskusi ohranjanja. Njihovi odnosi so pogosto težavni, ker jih žene močna potreba po tem, da bi zapolnili notranjo praznino. V odnosih na začetku izkazujejo veliko interesa, topline, navdušenja, ljubeznivosti in skrbnosti, vendar se to hitro spremeni. Zelo jih je strah, da bi bili zapuščeni. Če niso izpolnjene vse njihove želje, mislijo, da bodo ostali sami, da bodo zapuščeni in se odzovejo zelo burno, tudi nepredvidljivo.
- Impulzivnost
Vzorci impulzivnega vedenja so predvsem nezaščiteni spolni odnosi, prenajedanje ali nasploh pretiravanje s hrano ali dietami, kockanje, impulzivno zapravljanje, zloraba opojnih substanc, samopoškodbeno in samomorilno vedenje.
- Nepredvidljivi čustveni preobrati
V zelo kratkem času so sposobni izraziti in menjavati različna čustvena stanja.
- Popačeno situacijsko zavedanje
Situacije lahko vidijo kot izrazito črno-bele (čudovite ali grozne) z le nekaj odtenki sive, ljudi pa kot slabe ali dobre. Njihovo dojemanje lahko privede do tega, da se kar naenkrat odločijo, da drugi spletkarijo proti njim, kljub temu, da ne obstajajo realni razlogi za njihovo mišljenje. Resničnost lahko predstavijo celo tako izkrivljeno, da jih drugi na trenutke dojemajo kot psihotične.
Mejna osebnostna motnja je stanje, ki ga opredeljujejo njegove sprožilne točke. Za razliko od mnogih drugih izzivov duševnega zdravja se lahko na površini zdi, da so stvari dalj časa v redu. Toda potem se zgodi navidezno neškodljiv dogodek, ki je lahko tudi nezaveden in vodi k slabemu odločanju in burnim odzivom v odnosih.
Kaj so sprožilci in kako si lahko pomagamo?
Sprožilci so opredeljeni kot situacije, ljudje ali dogodki, ki lahko hitro poslabšajo simptome. Lahko so notranji (misel, spomin, čustva) ali zunanji (dogodek).
Miselni sprožilci se nanašajo na naše duševno in čustveno stanje. Pri osebah, ki so utrpele travmo, lahko slika ali spomin, ki se nanaša na pretekli dogodek, sproži močno čustveno stisko.
Najpogostejši sprožilci oseb z mejno osebnostno motnjo bi naj bili tisti, ki so povezani z medosebnimi težavami, torej s težavami v odnosih. Obstaja cel spekter čustev, ki se nanašajo na to področje, vključno s strahom, jezo, zapuščenostjo, prizadetostjo, žalostjo in celo težnjami, kot so samopoškodovanje in samomorilne misli. Eden takšnih primerov je zaznana predstava o zavrnitvi, potem ko se nekdo ni oglasil na telefon ali odzval na sporočilo v določenem času.
Vaja za prepoznavanje sprožilcev
Pot do okrevanja se najprej začne z uspešno prepoznavo simptomov. To nam omogoči, da sprejmemo odgovornost za obvladovanje svojega stanja, kar vodi do zmanjšanja nagnjenj in okrevanja. Ko razumemo, kako ljudje in dogodki vplivajo na naše dojemanje realnosti, lahko prevzamemo nadzor nad situacijo.
Prvi korak: Priprava
Vzamemo si čas, da bomo lahko v miru, brez motečih dejavnikov, razmislili o svojih čustvih in si pripravimo beležko, v katero bomo vse to zapisali.
Drugi korak: Preslikava naših sprožilcev
Osredotočimo se na to, kar je sprožilo moja čustva (sprožilec), katera čustva so se mi ob tem prebudila (čustvo) in kaj je bil moj odziv na določeno čustvo (odziv).
Tretji korak: Priklic čustvenega dogodka
V tem koraku se poskušajmo spomniti, kdaj smo nazadnje doživeli negativen odziv. To je lahko jeza, strah, žalost, sram, praznina ali karkoli drugega. Nato pod naslovom sprožilec natančno zapišemo, kaj se je dogajalo tik preden smo prišli do čustvenega odziva – sprožilec spominjanja je lahko notranji ali zunanji dogodek.
Četrti korak: Prepoznajmo svoja čustva
Pod stolpec/naslov čustva zapišemo naše čustvene odzive na sprožilec.
Peti korak: Prepoznajmo naš odziv
Osredotočimo se na odziv, ki smo ga imeli na svoje čustvo in se vprašajmo, kaj je sprožilo moj vedenjski ali miselni odziv.
Šesti korak: Ponovimo postopek
Poskušajmo se spomniti še kakšnih drugih dogodkov, ki so povzročili poslabšanje simptomov.
Sedmi korak: Prepoznavanje vzorcev
Končni cilj je, da imamo dnevnik svojih sprožilcev, čustev in odzivov, tako da lahko prepoznamo prevladujoče vzorce v svojem vedenju. Bolj kot bomo sposobni prepoznati skupne točke v svojem vedenju, lažje bomo našli učinkovite strategije obvladovanja podobnih situacij.
Viri:
Elliot, Charles H., in Laura L. Smith. 2013. Mejna osebnostna motnja za telebane. Ljubljana: Pasadena.
Paris, Joel. 2005. Borderline Personality Disorder. Canadian Medical Association Journal 172, št. 12.
Blog. Spelman, Becky. Borderline Personality Disorder: How to Identify and Avoid Your Triggers. 4. februar 2021 (pridobljeno 27. junija 2022).