V življenju smo rešili že nešteto konfliktov, morda pa nas rešitev najtežjih še čaka? Morda se neprestano znajdemo v konfliktnih situacijah in nismo spretni pri njihovem reševanju? V pomoč nam bodo smernice, ki jih avtor Marko Iršič navaja za obvladovanje konfliktov v svoji knjigi »Umetnost obvladovanja konfliktov«. V nadaljevanju jih na kratko povzemamo:
- Razvijanje sposobnosti za konflikt, ozaveščanje in večanje razvidnosti
Konflikt je potrebno zaznati, prepoznati in se z njim soočiti, da bi ga bilo mogoče rešiti. Zato je sposobnost začutiti motnje v interakcijah in komunikaciji in jih nasloviti, ključna. Potreben je pogovor, komunikacija o komunikaciji, metakomunikacija. Na ta način se povečuje razvidnost v odnosu. Kaj je razvidnost in kako lahko razvidnost povečamo? Razvidno je tisto, s čimer se je mogoče soočiti in zanj prevzeti odgovornost. »Razvidne so tiste značilnosti, ki postanejo zavestne«. Razvidnost povečamo s poimenovanjem, odkrivanjem, izpostavljanjem značilnih interakcij. V konfliktih imamo praviloma različne predstave o tem, kaj se dejansko dogaja. Zato je preverjanje realnosti – »ali se res dogaja tisto, kar se mi zdi, da se dogaja?« –pomembna strategija za ohranjanje komunikacije.
- Ohranjanje konstruktivnosti in prevzemanje odgovornosti
Konstruktivnost pomeni naravnanost in vedenje, ki vodi k izboljšanju interakcije. Nasprotno pa destruktivna drža konflikt razširi. Pomembna je torej naša drža v odnosu. Če je sovražna, uničevalna, omalovažujoča, polna prezira, potem konflikta ne bomo rešili. V (partnerskih) odnosih je zlasti škodljivo »pritoževanje, kritika, defenzivnost, prezir in neodzivnost«. Namesto prelaganja krivde – »kdo je kriv in zasluži kazen« je potrebno prevzeti odgovornost – »kaj lahko kdo naredi za izboljšanje stanja, za spremembo?«
Udeleženci v konfliktu se lahko vprašajo:
- Kako to, da je prišlo do te situacije?
- Kako to, da sem reagiral tako kot sem?
- S katerimi mojimi temeljnimi vrednotami in prepričanji je moja reakcija povezana?
- Kaj je sploh povzročilo konflikt?
- Kaj se lahko iz tega naučim?
- Na katere potrebe me konflikt opozarja in kako lahko nanje odgovorim?
Da smo sposobni komunicirati v vzdušju sprejemanja in ne obtoževanja, pa moramo prevzeti odgovornost za svoje vedenje in za svoja čustva. Medtem, ko je naše vedenje posledica naših intrapsihičnih programov in zato je avtomatično, pa je naš odziv in vedenje samo naša odgovornost. Prav tako je samo naša odgovornost odziv na naša čustva. Čustva nam sporočajo in če zanje krivimo druge, teh sporočil ne bomo razumeli. Dokler jih ne dojamemo, se vračajo in »čakajo pred vrati…« Obvladovanje čustev ne pomeni, da lahko izbiramo, kaj bomo čutili, ampak da lahko izbiramo, kako se bomo nanje odzvali in kako jih bomo kultivirali.
V konfliktu se lahko vedno vprašamo, »kaj lahko storim jaz za rešitev?« Je pa pomembna tudi presoja, ali na izid sploh lahko vplivamo.
- Širjenje informacijskega prostora, upočasnitev in stabilizacija konflikta
Rešitve konflikta ne vidimo takoj, zato so konflikti tudi tako naporni. Če si vzamemo več časa, se posvetujemo z drugimi ljudmi, prosimo za pomoč strokovnjake, se spomnimo alternativ, presodimo pomembnost, prisluhnemo predlogom,…pomeni, da smo razširili informacije o konfliktu in bomo morda lažje prišli do rešitve. Lahko pa konflikt uide izpod nadzora in postane neodvisen od izhodiščnega problema, odzivi pa postanejo vse hitrejši in samovoljni. Takrat moramo upočasniti naše odzive, si vzeti čas za razmislek, raziskovanje, kaj sploh se dogaja, preveriti, ali sem sploh prav razumel in ali je drugi sploh tako mislil,…
- Zamejitev konflikta in osredotočanje na problem
Po najboljših možnostih se je potrebno izogniti nasilju in tudi prekinitvi komunikacije. V konflikt pridemo zaradi nekega problema in smiselno se je osredotočiti nanj. Vprašamo: »Kaj je sploh problem?« Zelo hitro lahko konflikt eskalira na ljudi in odnose, vznemiri čustva in tedaj se je veliko težje ponovno osredotočiti na problem, saj postane konfliktna situacija izolirana, začne živeti po svoje in se od rešitve problema lahko povsem oddalji.
- Fleksibilna rigidnost in zavezništvo
Bistvenega pomena je ohranjanje ravnotežja med lastnimi cilji in cilji tistega, s katerim smo v konfliktu. Potrebno je prisluhniti in razumeti tudi drugega. Ohranimo povezanost in skupaj aktivno iščemo rešitve, medtem pa ne spodkopavamo odnosa.
- Vzpostavljanje pravil za ravnanje s konflikti
Morda je dobro, če se npr. odločimo, kje v konfliktu se bomo ustavili. Vsekakor ni pametna pot do vrelišča, saj bodo takrat zagotovo ranjeni naši odnosi. Konflikt časovno omejimo – in gremo spat, na sprehod, poslušati glasbo,…Če smo prisotni »tu in zdaj«, se bomo izognili avtopilotu, pogonu naših intrapsihičnih zemljevidov, ki so se nam nekoč vtisnili v telo in nas poganjajo v konfliktne situacije ali avtomatsko vedenje v konfliktih.
Ena od rešitev je seveda tudi terapevtska pomoč.
Povzeto po: Marko Iršič: Umetnost obvladovanja konfliktov. 2004. Ljubljana: Zavod RAKMO
