Kaj boste lahko slišali v 17. epizodi podkasta Mi v odnosih? Na vrsti je tretji del serije vsebin o terapiji sprejemanja in predanosti. Za boljše razumevanje in spremljanje priporočamo poslušanje 15. in 16. epizode.
V drugem podkastu na to temo smo se posvetili procesu fuzije ali zlitja. Od tega je minilo že kar veliko časa pravzaprav točno eno leto.
Drugi proces odprtosti je sprejemanje, ki je v tem, da dovolimo svojim izkušnjam, da se zgodijo. Ničemur se nam ni treba izogniti, ničesar zanikati ali potlačiti.
Najprej se ustavimo ob svojem razumevanju sprejemanja. Ali to pomeni, da se nečemu odrečemo, ali se vdamo? Resničnost ni tisto, kar mi mislimo, da bi moralo biti ali si želimo, da bi bilo, a v resnici ni. Sprejemanje je tudi prvi korak na poti do spremembe. Šele, ko vidimo resničnost, se lahko odločimo za naslednje korake.
Sprejemanje drugih in njihove drugačnosti je še posebej velik izziv. Pomislimo na ljudi, s katerimi živimo ali so nam blizu na takšen ali drugačen način. Pomislimo – kako bi bilo, če bi jih sprejeli? To nikakor ne pomeni, da v vsakem primeru sprejmemo kakšne zlorabe ali neprimeren odnos do nas. Osebo sprejmemo na globlji ravni, kar pa nam hkrati pomaga postaviti meje.
Naredimo vajo: Najprej se zazrimo vase. Katere misli nas obremenjujejo? S čim se borimo, s katerimi mislimi, občutki, čustvi, spomini, zamerami, bolečinami …? Po tem poglejmo ali je to s čimer se borimo nekaj zunanjega, kot so npr. medosebni konflikti, ali gre za nekaj notranjega, kot je npr. utrujenost ali občutki ponižanja.
IZOGIBANJE
Včasih je tudi izogibanje na mestu. Izogibanje je problematično, kadar nas odvrača od tega, da bi šli po poti do svojih ciljev. Odlaganje dela, ki ga imamo postane problematično, kadar nam zaradi tega grozi, da bomo izgubili službo.
SOČUTJE DO SEBE
Ko začnemo sprejemati, čemur smo se doslej izogibali, je zmeraj težko. Na dan pridejo zahtevna občutja, s katerimi se soočimo. Bolečini bi se želeli vsi izogniti, samo kadar gre za notranjo bolečino je daljnoročno bolje, da jo začnemo s sočutjem sprejemati. Kaj bi bilo sočutje do sebe? Do sebe smo sočutni, kadar imamo do sebe odnos kot bi ga imeli do najboljšega prijatelja, ki je v stiski. Recimo, da nam prijatelj pove, da doživlja osamljenost. Kako bi pristopili? Običajno s prijaznostjo in podporo, tudi objemom. Najverjetneje mu ne bi rekli, da naj pozabi ali preboli ali naj kaj spije in gre naprej. Tudi sebi ne bi rekli kaj podobnega, ker vemo, da ne deluje.
KROG IZOGIBANJA
TEŽKA IZKUŠNJA: A. Nekakšna težka čustva (npr. dolgčas, osamljenost, izguba, občutki neustreznosti , krivda, sram) B. Intenzivni ali težki fizični občutki (npr. tesnoba, bitje srca, mravljinčenje, otrplost, zasoplost) NAČIN IZOGIBANJA
A. Neka vrsta motenj (npr. televizija, glasba, branje, računalniške ali video igrice, delo) B. Izogibanje ljudem, krajem ali stvarem (npr. odlašanje z delom ali pomembnimi nalogami, ne odhod v trgovino ali nakupovalno središče zaradi gneče, nič zmenkov) PODROČJA MOŽNIH POSLEDIC
A. Izobraževanje/zaposlitev
B. Intimni odnosi
Kakšne so naše izkušnje izogibanja? Napišimo jih.
BISTVO JE, DA SVOJO BOLEČINO DOŽIVIMO, NE USTAVIMO.
S svojimi težkimi občutji vzpostavimo stik. Doživimo, kar čutimo. Včasih jih spremeni že preprosto dejanje stika z njimi. Če smo do svojih težkih izkušenj prijazni, lahko postanejo manj težka, intenzivna ali boleča.