Kako ubesediti svoje meje?
Kaj in kako naj mu rečem, da bom imela mir…
Meje v odnosih ni preprosto postavljati. Zlasti odrasli, ki so nam bile v otroštvu porušene vse meje, se moramo tega krepko učiti. Še prej prepoznati, da nas samo zdrave meje v življenju vodijo v zdrave odnose. In se odločiti, da bomo toksične odnose spremenili. Ali jih povsem opustili. Potem nas čaka pravo rudarjenje, težaško delo. In če bomo prehitro obupali, ni niti nujno, da bo uspešno,…
Nedra Glover, Tawwab svetuje, da smo pri sporočanju mej jasni, razumljivi in natančni. Ne vpijemo in tudi ne šepetamo, sporočamo dostojno in odločno. Odkrito opredelimo pričakovanja, prosimo tisto, kar potrebujemo ali pa zavrnemo tisto, kar nam ne ustreza.
Nato pa moramo samo še vzdržati. Vendar je to najtežje, saj nas pogosto preplavi nelagodje krivde, strahu, žalosti, obžalovanja,…
V takšnem nelagodju bi se morali opomniti, da nismo slaba oseba, če postavimo meje, temveč si zgolj želimo zdravih odnosov. Krivdo občutimo, ker smo ljudje večinoma programirani, da se ne spodobi povedati, kaj potrebujemo, kaj hočemo in česa ne želimo. Vendar občutek krivde ni ovira za določanje mej, saj se vsi občutki pojavijo in izginejo, če se nanj ne osredotočamo. Ob pojavu občutka krivde avtorica priporoča, da pomislimo, kako zdravo je, da meje imamo. Imajo jih namreč tudi drugi ljudje in mi jih upoštevamo. Določanje mej je znamenje zdravega odnosa, če pa meje odnos uničujejo, potem zelo verjetno ta že prej ni imel prihodnosti.
Če nas postane strah, ko pomislimo, da bomo nekomu postavili meje, se najbrž bojimo njegove reakcije – besnenja, sramotenja, posmehovanja, jeze,… Če nas strah premaga in nam preprečuje, da bi naredili, kar moramo narediti, krepimo žrtev v sebi, kar na dolgi rok nikakor ni zdrava izbira. Tlakujemo si ponovna in dodatna stresna stanja, na katera odreagira tudi telo.
Pri določanju mej lahko postanemo žalostni, ker domnevamo, da bodo postavljene meje prizadele nekoga, da ti ljudje ne bodo mogli prenesti (novih) mej. Razmišljamo o najslabšem scenariju, saj pravzaprav ne moremo nikoli čisto natančno vedeti, kako se bo nekdo počutil ob naših (novih) mejah. Morda pa smo žalostni, ker smo čakali, da bi nekdo preprosto dojel in sam od sebe popravil svoje vedenje s katerim podira naše meje, pa tega nismo/ne bomo nikoli dočakali…
Kadar izražamo meje odkrito, jasno in odločno, jih izražamo na asertiven način, torej brez napadanja, dostojno in razumljivo. To je način, ko povemo, kaj občutimo zaradi nekega neprimernega vedenja, ko se ob neprimernem dogodku odzovemo takoj, ko zaupamo v svoje misli o tem, kaj smo doživeli, odklonimo, česar nočemo, govorimo neposredno – ne tretji osebi, izrazimo pričakovanja, namesto da čakamo, kdaj se bo morda kdo sam česa spomnil,…
Ljudje, ki asertivnosti ne zmorejo, pogosto zanikajo svoje potrebe in jih zadržijo zase, ker jim je neprijetno, torej jih izražajo na pasiven način. Imajo težave, vendar ne rečejo nič in dovolijo, da ljudje delajo in govorijo stvari, s katerimi se ne strinjajo.
Povsem drugačen je agresiven način postavljanja mej: ti ljudje ponižujejo druge, da bi dosegli svoje, vpijejo, zmerjajo in preklinjajo. Uporabljajo ciničen humor in sramotijo na način, da zlorabljajo preteklost človeka, najdejo tisto v njem, kar najbolj boli.
Na pasivno – agresiven način se izražajo potrebe in postavljajo meje z vedenjem, ne z besedami, zanikamo, kako se počutimo. Avtorica navaja, da je to najpogostejši način izražanja občutkov pri ljudeh. Hočemo se izogniti konfrontaciji in upamo, da bo nekdo na podlagi našega vedenja sam spremenil svoje vedenje. Ker se to ne zgodi, smo razočarani, a si tega ne priznamo. Zbadamo z besedami, ki nimajo nobene zveze s trenutno situacijo. Smo pogosto razdraženi in nerazpoloženi, pogrevamo stvari iz preteklosti in si dajemo duška s pritoževanjem in opravljanjem.
Še zadnji način neuspešnega izražanja mej po avtoričinem prepričanju je manipuliranje. Manipulator hoče vzbuditi občutek krivdne, lahko tudi usmiljenje, kar bi pripomoglo, da bi nekdo naredil, kar hoče manipulator doseči. Pripoveduje zgodbe, da bi iz človeka izvabil pomilovanje ali pa iz zgodbe izpusti ključne dele in ohrani samo, kar mu je v prid. Težavo, ki jo ima z nekom, predstavi tako, kot da ima težavo dotični sam s sabo, ga poskuša poneumiti. Manipulator odteguje naklonjenost pomoči potrebnemu, da bi ga pripravil v spremembo vedenja ali izsilil, kar hoče doseči.
Morda se bralec v kakšnem odstavku pričujočega prispevka vidi v svoji lastni situaciji. Naj ne odlaša s postavljanjem zdravih mej, kjerkoli so potrebne.
Nedra Glover Tawwab: Določite meje, najdite mir: kako se uveljaviti in poskrbeti zase. 2022. Tržič: Učila International.
