Konflikti so neizbežni v vsakem zakonu, vendar pa obstaja pomembna razlika med srečnimi in nesrečnimi zakoni. Ta razlika pa je, kako pari rešujejo konflikte.
V sedemdesetih letih 20. stoletja sta dr. John Gottman in Robert Levenson pričela z longitudinalno študijo parov. Metoda je bila preprosta, raziskovalca sta par prosila, naj poskusita rešiti konflikt v 15ih minutah, nato pa sta zgolj opazovala njihove interakcije. Po podrobni preučitvi posnetkov in interakcij sta lahko z 90 odstotno natančnostjo predvidela, kateri pari bodo ostali skupaj, in pri katerih bo prišlo do ločitve. Rezultate sta preverila na istih parih 9 let kasneje.
Študija je pokazala, da imajo pari, ki so v zakonu nesrečni, manj pozitivnih interakcij v primerjavi z negativnimi interakcijami pri reševanju konflikta. Še več, razmerje med pozitivnimi in negativnimi interakcija je 1:1 ali še manj v korist negativnih interakcij, medtem, ko je pri srečnih parih to razmerje 5:1 v korist pozitivnih interakcij. Pri parih, ki imajo več pozitivnih interakcij, konflikt zgleda kot pogovor o nečem pomembnem, pri čemer se zraven smejejo, so sproščeni, se hkrati šalijo in izkazujejo naklonjenost. Pri parih, pri katerih pa ne prevladujejo pozitivne interakcije, pa prihaja do izraza večja negativnost, ki se tekom konflikta še stopnjuje. Katere so torej te negativne interakcije?
Negativne interakcije v konfliktu
Primeri negativnih interakcij so pretiran kriticizem, prezir, pretirana obramba z iskanjem izgovorov, umik iz konflikta, občutki samote in izolacije. Medtem, ko je jeza definitivno negativna interakcija v konfliktu, pa ni nujno, da je slaba za zakon. Jeza ima namreč negativni vpliv na zakon zgolj v primeru, če je izražena skupaj s pretirano kritiko, prezirom ali pretirano obrambo z iskanjem izgovorov.
Zgoraj opisane negativne občutke ni nujno, da izrazimo verbalno, izražamo jih lahko tudi z govorico telesa, kot na primer z zavijanjem z očmi. Znano je, da negativni občutki imajo veliko čustveno moč, zato je potrebnih najmanj pet pozitivnih interakcij, da premagajo eno negativno interakcijo. Te negativne interakcije se zgodijo tudi v zdravih zakonih, a so hitro popravljene in nadomeščene s pozitivnimi, kot so sprejemanje in empatija.
Pozitivne interakcije v konfliktu
Pari, ki so srečni, ravnajo v konfliktu drugače kot tisti, ki se sčasoma razidejo. Ne le, da se prepir prične bolj nežno, ampak tekom samega prepira znajo narediti manjše ali večje popravke, ki izpostavijo pozitivne stvari zakona. Spodnja lista prikazuje pozitivne interakcije, ki se jih stabilni pari redno poslužujejo, da tudi tekom konflikta vzdržujejo pozitivnost in bližino.
- Potrebno je pokazati interes in prisluhniti partnerju.
V kolikor se partner pritožuje nad neko stvarjo, je potrebno pokazati interes za njegovo tegobo, ga pozorno poslušati, ter poiskati globlje razloge za njegovo frustracijo, pri čemer mu je potrebno zastavljati jasna vprašanja. Konstruktivnost kažemo tudi z neverbalno govorico, kot je vzpostavitev očesnega kontakta, s kretnjami in od časa do časa s prikimavanjem, kot znakom pozornega poslušanja.
- Izkazovanje naklonjenosti.
Ali partnerja od časa do časa primete za roke, ga romantično poljubite, ali ga objamete ob koncu dneva? Izkazovanje naklonjenosti lahko poteka tako izven, kot tudi v samem konfliktu. Izkazovanje fizične in verbalne naklonjenosti znotraj samega konflikta zmanjšuje stres. Če vam bo partner sredi konflikta rekel: »To je res težka tema za pogovor. Resnično te imam rad/a in vem, da bova težavo rešila skupaj, da bova našla način, kako se s tem spopasti.«, se boste počutili veliko bolje, saj se je zaradi izraza naklonjenosti zmanjšala napetost, povečal pa se bo občutek bližine.
- Pokažite, da vam je mar za partnerja, da vam je pomemben.
Recept za dober zakon so majhne stvari, s katerimi dokazujemo, da partnerja cenimo. Prav te majhne stvari so močan dejavnik izboljšanja pozitivnosti v zakonu. Predlagati nekaj, kar je pomembno vašemu partnerju, četudi se s tem ne strinjate, dokazuje, da postavljate njegove interese pred svoje, s tem pa mu pokažete, da ga imate radi. S tem, kako ravnata drug z drugim izven konflikta, vpliva na to, kako dobro bosta znala postopati pri neizogibnih nestrinjanjih. Na primer, če ima vaš parter slab dan, vi pa se ustavite na poti domov, da mu prinesete večerjo, mu s tem pokažete, da mislite nanj. Te male geste dobre volje se čez čas nakopičijo in poskrbijo za pozitivnost vašega odnosa tudi v času, ko pride do konflikta. Takrat bo zaradi tega lažje doseči pozitivne interakcije, ki bodo izpodrinile negativne.
- Izkazovanje spoštovanja.
Če se osredotočate na pozitivne strani zakona, kot so na primer dobri trenutki iz preteklosti in na partnerjeve dobre lastnosti, s tem doprinesete k pozitivni energiji v odnosu. Negativnost se bo prikradla v vaše misli, še posebej v prepiru. Takrat se namerno osredotočite na pozitivne trenutke, ki bodo izpodrinili trenutke, ko na partnerju trenutno ne morete najti ničesar dobrega. Partnerja večkrat pohvalite. Malenkosten kompliment bo v zakon prinesel pozitivno razmišljanje, na dolgi rok pa bo okrepil zakon.
- Najti je potrebno stvari, v katerih oba soglašata.
Ko se pari prepirajo, se navadno osredotočijo na negativne plati konflikta, pozabijo pa stvari, v katerih v samem konfliktu soglašajo. Če izkoristite priložnost za soglasje tudi pri najmanjših stvareh v konfliktu, pri tem pa se izrazite primerno, s tem pokažete, da spoštujete partnerjevo stališče. Zavezništvo v konfliktu, četudi najmanjše, dramatično spremeni sam potek konflikta v bolj pozitivno smer.
- Pomembno je sočutje in opravičilo.
Empatija je izkaz najgloblje oblike povezanosti z ljudmi. Ko sočustvujete s partnerjem, s tem kažete, da ga razumete in ste začutili njegovo stisko, četudi to empatičnost izrazite neverbalno skozi izraz na obrazu ali fizično gesto. Empatija je torej, kot že omenjeno, globoka povezovalna veščina, ki bi jo vsi partnerji morali izboljševati, pri čemer ni nobene omejitve navzgor, koliko sočutja se v partnerski zvezi lahko izkaže.
Če je partner razburjen zaradi nečesa, kar ste rekli ali naredili, se preprosto opravičite. Če tekom prepira najdete primeren trenutek za opravičilo v smislu: »Oprosti, da sem te prizadel/a. Žal mi je, da nisem opazil/a, kako se počutiš.«, boste vzpodbudili pozitivno in empatično interakcijo, ki krepi povezanost.
- Razumeti in sprejeti je potrebno stališče partnerja.
Pristop, ki drastično izboljša potek konflikta, je razumevanje, da sta obe stališči, tako vaše kot partnerjevo, pravilni, tudi če se drug z drugim ne strinjata. Tudi, če se s partnerjevim stališčem ne strinjate, mu pokažite, da je njegovo stališče smiselno in da spoštujete njegovo mnenje. Najboljša pot, da to storite, je, da povzamete partnerjevo stališče v konfliktu. Ne pozabite, sprejemanje partnerjevega stališča še ne pomeni strinjanje z njim, odraža pa določeno mero spoštovanja do partnerja.
- Pošalite se.
V konfliktu se je potrebno tudi pošaliti o določenih stvareh, vendar je potrebno biti pazljiv, da šala ne izpade kot posmehovanje partnerju. Neškodljive šale lahko zelo razbremenijo napetost v konfliktu in mu dajo povsem novo dimenzijo v smislu tesnejše povezanosti.
Več kot lahko vnesete pozitivnih stvari in čustev v svoj zakon, bolj trden in srečen bo vaš zakon. Za konec pa še citat, ki najbolje povzema vse zgoraj navedeno:
“Srečni zakoni temeljijo na trdnem prijateljstvu, vzajemnem spoštovanju in uživanju v družbi drug drugega.” Dr. John Gottman
Pripravila: Monika Vuk
Vir: The Gottman Institute. Blog. 4. oktobra 2017. https://www.gottman.com/blog/the-magic-relationship-ratio-according-science/ (pridobljeno 13.
decembra 2017).