Prispevek je pripravila terapevtka s. Polonca Majcenovič, poslušate ga lahko kot podkast:
Kaj je aktivno poslušanje?
Ena od precej pogostih stvari pri poslušanju je, da že medtem, ko sogovornik govori, razmišljamo kaj bomo odgovorili. Na ta način lahko preslišimo kaj pomembnega, kaj šele da bi bili pozorni na to, kar povemo brez besed. Delež nebesedne komunikacije v naših odnosih je zelo pomemben. Zavzemal naj bi od 60 do 70% vse komunikacije.
Si želimo biti dobri poslušalci? Kakšno korist bomo imeli od tega?
V svetu, kjer nas velikokrat zanima kakšno korist bomo imeli od česa, nas utegne zanimati tudi kakšne koristi bomo imeli od aktivnega poslušanja. Aktivno poslušanje se pogosto imenuje »mehka veščina«, kar pomeni, da je uporabno v mnogih okoljih in koristno v večini poklicev. Je veščina, ki nam koristi tudi, ko nismo v službi. Aktivno poslušanje zagotovi varen in empatičen prostor za govorca ter spodbuja občutke zaupanja. Vse to so bistvene stvari v naših odnosih – prostor in čas, da povemo, kar želimo, in da nas sogovornik ne samo posluša, ampak tudi sliši.
V vlogi terapevtke kdaj opazujem kako si zakonci »skačejo« v besedo, prehitevajo drug drugega, težko počakajo, da drugi pove, kar želi. Težko je po nekaj letih odnosa slišati, da se ljubljena oseba ob nas počutila osamljeno in preslišano. Težko je slišati kako si je prizadevala povedati kako ji je, a je bila zmeraj zavrnjena. Otroke opazujem kako zažarijo, ko jih pozorno poslušam in čutijo, da jih vzamem resno, čeprav so v svoji vnemi povedati kako so in kaj se je zgodilo tako simpatični, da bi se jim prej iz srca smejala kot nadaljevala pogovor z njimi. Iskreno jim dam vedeti, da rada slišim karkoli mi povedo. A tudi sama si v svojih osebnih, odraslih odnosih kdaj vzamem čas, da opazujem kako zmorem in znam poslušati. Ne gre mi zmeraj tako, kot bi si želela.
Pri aktivnem poslušanju smo pozorni na besedno in nebesedno sporočanje. Dober poslušalec posluša tudi čustva in govorico telesa. V to je treba vložiti kar precej energije. Pozornosti je zaradi zavestnega poslušanja več, večja je tudi empatija. Aktivno poslušanje je celo ena od merljivih dimenzij empatije«, kar pomeni da lahko na podlagi opazovanja sposobnosti aktivnega poslušanja ocenimo kako je poslušalec empatičen.
Za uveljavitev pojma »aktivno poslušanje« sta odgovorna Carl Roger in Richard Farson (1987).
Opredelila sta tri glavne značilnosti aktivnega poslušanja:
– Poskušamo slišati ves pomen povedanega
Ko nekdo govori, je treba razbrati dva pomena: vsebino povedanega in občutke, s katerimi nekdo govori. Aktivni poslušalci ne poslušamo samo informacij, ampak tudi način kako je kaj povedano. Dober poslušalec se zna uglasiti na povedane informacije in na tisto, kar oseba pove brez besed.
– Odgovorimo na občutke
Po tem, ko poslušamo, odgovorimo glede na občutke, s katerimi je nekdo nekaj povedal. Na ta način se naš sogovornik čuti, da ga razumemo, in vzpostavi se empatija.
– Upoštevajmo vse namige
Nebesedni znaki vključujejo ton glasu, izraze na obraza in telesa ter hitrost govora. Vse to lahko posreduje veliko globlji pomen kot zgolj vsebina povedanega.
Vrnimo se še k spoznanjem Carla Rogersa je bil cilj aktivnega poslušanja spodbujanje pozitivnih sprememb. Rogers je opisal tri pomembna načela učinkovitega svetovanja: empatija, pristnost in brezpogojno pozitivno spoštovanje. Aktivno poslušanje je orodje, ki ta tri načela: empatijo, pristnost in brezpogojno pozitivno spoštovanje, spodbuja in podpira.
Empatijo se v aktivnem poslušanju pokaže tako, da se kot poslušalci posvetimo mislim in čustvom. Tem verjamemo, jih podpiramo in spoštujemo. Nikakor jih ne spregledamo. Rogers poudarja, da mora biti poslušalec pristen v svoji skrbi. Aktivnega poslušanja ne moremo hliniti.
Aktivno poslušanje zahteva resnične občutke spoštovanja do posameznika, ki govori. Poslušalec sprejema in podpira govorca ne glede na vsebino njegovih besed. To ponazarja načelo brezpogojnega pozitivnega spoštovanja.
Katere so spretnosti aktivnega poslušanja?
Aktivno poslušanje zahteva nabor spretnosti, ki se razlikuje od običajnega vsakdanjega poslušanja. Ne samo, da uporabljamo načela empatije, pristnosti in brezpogojnega pozitivnega spoštovanja, temveč moramo razviti tudi načine sodelovanja.
Začnemo lahko s telesno govorico. Kako vemo, kdaj nas nekdo posluša? Z ohranjanjem očesnega stika in s primerno mimiko izražamo empatijo in pozornost. Tega ne moremo ponarejati, gre za odraz vaše pristne pozornosti. Pomaga tudi odstranjevanju motenj iz okolja. V hrupnem okolju je težko poslušati. V takšnem primeru poiščemo kakšen bolj miren in tih kraj.
Če želimo aktivno slediti temu, kar govornik sporoča, mu damo prostor, da govori, ne vpadamo z vprašanji in pustimo prostor za tišino. Kadar ne poslušamo aktivno, lahko sogovornik hitro spreminja teme, se vrača nazaj in spet naprej, drug čez drugega govorimo, hitro postavljamo vprašanja. Med aktivnim poslušanjem ima govornik čas in prostor, da govori. Poslušalci jih spodbujamo, da nadaljujejo.
Tretja spretnost je refleksija. Refleksija pomeni, da ponovimo, kar smo slišali, ne da bi dobesedno ponavljali. Ujamemo samo bistvo in spregovorimo o bistvu. Poskusimo ujeti tudi občutke, s katerimi je bilo kaj povedano. Vse to storimo ne da bi dajali sodbe in cilj tega je, da bi bolj razumeli. Preverimo lahko ali smo prav razumeli, preden prosimo, da sogovornik nadaljuje.
Ob koncu naredimo še eno od vaj aktivnega poslušanja:
1. Vživimo se
Izberemo osebo, s katero bi radi izboljšali odnos. Kadar govorimo, se poskusimo čimbolj vživeti v njen način gledanja. Poskušamo si npr. predstavljati kako bi nam bilo, če bi preživljali dan kot ga preživlja ta oseba. Postanemo bolj empatični, ko se na ta način vživimo v to osebo?
2. Preverimo dejstva svojih razlag
V mislih preletimo pogovor. Zavestno se potrudimo, da preverimo svoje razlage tega, kar smo slišali. Preverimo tudi, če smo prav domnevali o čem nam sogovornik govori.
3. Bodimo zelo pozorni
Med pogovorom smo do sogovornika zelo pozorni. Pred tem, ko začnemo pogovor o kakšni podobni ali drugi temi, pomislimo kako bi bilo prositi, če nam lahko še pojasni ali smo prav razumeli. Skoraj zmeraj bo sogovornikov odgovor, da se strinja.
4. Pojasnimo, kar smo slišali
Potrudimo se, da pojasnimo, kar mislimo, da smo slišali. Poimenujemo čustva. Če nismo prepričani, da nas sogovornik razume, lahko to tudi preverimo.
5. Pojasnimo, kar smo sami povedali
Med pogovorom lahko vprašamo sogovornika ali bi nam lahko povedali kaj so slišali, da smo mi povedali. Poskušamo pojasniti, če je bilo kaj nerazumljivo.
Še enkrat prisluhnimo opornim točkam te vaje: Vživimo se; Preverimo dejstva svojih razlag; Bodimo zelo pozorni; Pojasnimo, kar smo slišali; Pojasnimo, kar smo sami povedali.
Gre za vajo, ki nam pomaga, da se bolj zavedamo svojega načina poslušanja v vsakdanjih pogovorih. Ko začnemo, se nam lahko zdi, da je to zelo umetno, samo v običajnih pogovorih se nam kar kmalu prebudi spomin na to vaje in pomembne veščine aktivnega poslušanja. In tako postajamo boljši poslušalci. V odnose prispevamo več potrpežljivosti in razumevanja, zaradi česar nam je potem v njih bolj prijetno in dobro.
Ob koncu si vzemimo nekaj trenutkov in poglejmo sami vase:
Kakšen je moj način poslušanja?
Kdaj in koga mi je težko dobro poslušati?
Kakšne spremembe si želim glede svojega načina poslušanja?
Eden od virov za prispevek: How to Practice Active Listening: 16 Examples & Techniques