Prispevek pripravila: mag. Kornelija Ferčak Folnovič
Mesec oktober je mesec ozaveščanja o družinskem nasilju. Nasilje v družini in v partnerskih odnosih je, kljub različnim programom za preprečevanja nasilja, obveščanju in ozaveščanju, žal še vedno močno prisotno v naših družbi. Pojavlja se v vseh starostnih, socialnih, izobrazbenih in poklicnih slojih ter ogroža večinoma najbolj občutljive skupine ljudi: ženske, otroke in starejše. Policija vsako leto obravnava več tisoč primerov kaznivih dejanj nasilja v družini; v letu 2021 je bilo 1.287 , v prvi polovici leta 2022 pa 1.088 primerov. Ob tem velja poudariti, da veliko družinskega nasilja ostane skritega za štirimi stenami, torej neprijavljenega, saj žrtve nasilja ne zmorejo prijaviti.
Zakon o preprečevanju nasilja v družini opredeljuje nasilje kot »vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja, in telesno kaznovanje otrok.«. Državni zbor je 26. oktobra 2016 potrdil spremembe Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki vpeljujejo ničelno toleranco do nasilja v družini in do telesnega kaznovanja otrok.
Vsak človek ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. To je ena temeljnih človekovih pravic in pomeni, da nobena oblika nasilja ni dopustna. Država, institucije, posamezniki imamo nalogo, da nasilje preprečujemo in imamo do nasilja ničelno toleranco. Če opazimo, slišimo, smo priča nasilju, trpljenju ljudi, smo dolžni nasilje prijaviti, saj velikokrat žrtve same tega ne zmorejo. Ni vedno lahko to narediti, ker je pogosto prisoten strah in nelagodje, da se vmešavamo v življenje drugih, vendar s tem pomagamo ustavljati nasilje.
Nasilje se izraža na več načinov, kaže v različnih oblikah. Pomembno je vedeti in biti pozoren na naslednja dejstva:
- Nasilje je zloraba moči.
- Nasilje ne preneha samo od sebe.
- Nasilje se najpogosteje stopnjuje po pogostosti in intenzivnosti.
- Za nasilje je vedno odgovoren tisti, ki ga izvaja.
- Opravičila za nasilje pogosto iščemo v brezposelnosti, alkoholizmu in preobremenjenosti osebe, ki povzroča nasilje. Vendar pa je povzročanje nasilja bolj ali manj zavestna odločitev posameznika, da si bo z nadzorovanjem in zlorabo moči podredil drugo osebo.
- Otroci so žrtve nasilja, tudi če se nasilje ne izvaja direktno nad njimi, ampak so priče nasilju in živijo v okolju, kjer je prisotno nasilje. Poskrbeti je potrebno za varnost in za zdrav razvoj otrok.
- Strah, jeza, žalost, občutki krivde, sramu, nemoči, brezup in podobna čustva so v primežu doživljanja nasilja nekaj običajnega. Prav tako so v nasilni dinamiki pri žrtvi/osebi, ki je deležna nasilja lahko prisotna tudi občutja razdražljivosti, zmedenosti, težave pri odločanju …
Nasilje vedno pusti posledice: telesne, psihične, duševne. Bolj ko je nasilje intenzivno in dlje časa, ko traja, hujše so posledice. Ena od značilnosti nasilja je tudi nemoč žrtve, strah pred povzročiteljem nasilja in strah, da se bo nasilje stopnjevalo, prešlo v težje oblike.
Če do nasilja pride, žrtve rabijo ustrezno obravnavo, varstvo, pomoč in zaščito. Osebe, ki doživljajo nasilje, se pogosto ne zavedajo, da pomoč obstaja in da jim nasilja ni potrebno trpeti. Na poti iz nasilja tudi ni potrebno, da so same, ampak jim strokovno usposobljeni ljudje lahko pomagajo oditi stran od nasilja, poskrbeti za lastno in otrokovo varnost.
Socialnovarstveni programi za preprečevanja nasilja zagotavljajo različne oblike pomoči (glede na potrebe žrtve). Družinski center mir izvaja program od leta 2016. Leta 2020 je program dobil strokovno verfikacijo Socialne zbornice Slovenije in leta 2021 postal javnosocialnovarstveni program. V programu osebam, ki so doživele nasilje, pomagamo pri premagovanju njihovih čustvenih stisk in težav, pri ozaveščanju lastnih ravnanj, pomagamo jim pri čim širši in globlji predelavi travmatskih izkušenj, z njimi delamo na opolnomočenju, opogumljanju in na preoblikovanju vzorcev vedenja. V programu delujemo kurativno in preventivno. Vsako leto se v obravnavo vključi več kot 70 oseb, ki potrebujejo pomoč v obliki daljše ali krajše obravnave.
Če ste žrtev nasilja, poiščite pomoč. Tudi vaše življenje je vredno spoštovanja, dostojanstva, varnosti.
Vir:
https://www.gov.si/teme/pomoc-v-primeru-nasilja/
https://www.policija.si/o-slovenski-policiji/statistika