Prehitro odraščanje: prezgodnja izpostavljenost spolnosti

10% mladih, starih od 12. do 13. let, naj bi bilo zasvojenih s pornografijo. To so pokazali rezultati angleške raziskave v letu 2015. Kakšen pomen ima to za medosebne odnose v mladosti in odraslosti? Kaj se dogaja in kakšne so nevarnosti, kadar se otrok prezgodaj in napačen način sreča s spolnostjo?

Za otroke je naravno, da raziskujejo. Med razvijanjem se vključujemo v svet okrog nas z vsemi svojimi čuti. Predstavljajmo si sebe kot dve – ali triletnega otroka, ki se plazi po zelenici sredi poletnega dneva. Čuti toploto sonca na koži, nežen veter, ki piha skozi lase, vonja zeleno travo in jo morda malo odtrga in poje.

Naša koža je naš največji organ in kadar se je dotaknemo, čutimo užitek. Opazimo kateri deli telesa so erogeni (1) in jih tudi odkrivamo. Vse to so naravne otroške čutenjske izkušnje. Nedolžne, igrive, zadovoljujoče in podlaga za negovanje odnosov. Kadar jih pustimo cveteti, vodijo v zdravo, psihoseksualno rast. Kadar nas odrasli prepričajo, da so nekateri deli telesa “umazani” ali se jih vsaj ne smemo dotikati, začnemo čutiti sram, podobno kot če bi nas zalotili blatne sredi luže. Blato lahko speremo, a seksualni sram vdre v psiho in ima dolgotrajne učinke. Starši so lahko zdrav model svojim otrokom, kadar spoznavajo svoje telo. Večgeneracijski sram lahko zavira rast in prispeva k škodljivim seksualnim prepričanjem in dejavnostim.

Spolna zloraba, nadlegovanje ali izpostavljenost odraslim spolnim odnosom, čeprav se otroka nihče ne dotakne, lahko povzroči psihološko škodo. Pogosto se ne zmenimo za zgodnjo izpostavljenost pornografiji in njenemu travmatičnemu vplivu.

V času odraščanja sedanje srednje generacije je bila pornografija omejena na pornografske revije in vodeokasete, ki so prikazale odraslo seksualnost in še zlasti ženske kot nekaj idealiziranega in nerealnega. Pripomogla je k spolni trgovini in nasilju. Raziskava med študenti v Angliji je pokazala, da je bilo 93% moških in 62 % žensk izpostavljenih internetni pornografiji v času adolescence. Raziskovalci so ugotovili, da je bila pornografija pred 13. letom neobičajna. Odzivi so bili različni, od pozitivnih občutij do sramu, krivde in gnusa.

Danes je spolnost nenehno na razpolago. Brez starševskega nadzora računalnikov, telefonov, televizorja, lahko otroci pojedo ogromno “hitre hrane” ali strupenih seksualnih podob.

Dekletu v srednji šoli so npr. vrstniki pokazali spletne strani, na katerih so bili odrasli udeleženi v pornografskih prizorih. Svojim staršem o tem ni povedala. Njen prijatelj ji je pokazal še umetniško spletno stran, kjer so bili izmišljeni liki sodelovali v pornografiji. Dekle je bilo umetniško navdihnjeno, zato jo je ta druga spletna stran še bolj pritegnila. Vse bolj pogosto si je ogledovala spletno stran in začela tudi sama sodelovati. V šoli so obvestili njene starše, ko je pokazala svoje umetniške izdelke prijateljem v šoli. Skrbelo jih je, da je bila zlorabljena, kar so dekle in starši zanikali. V terapevtski obravnavi je terapevt raziskoval vpliv teh izkušenj na njeno vsakdanje življenje. Pokazalo se je, da je telesno in psihično bolj odrasla kot bi naj bila glede na svoja leta. To, kar je povedala, je bilo šokantno in sofisticirano: “Otroci vedo več, kot vi mislite!” Terapevt ji je povedal, da sicer lahko pozna principe – osnove, vendar še ni zrela za neposredne izkušnje.

Kadar so otroci izpostavljeni pornografiji, se vzburjenje vtisne z adrenalinom, kar težko izbrišemo. Omenjeno dekle je želelo vedeti več. Njeni starši in terapevti so delali na tem, da je bilo dekle razvijalo radovednost, primerno svojim letom, in na opozarjanju pred nevarnostmi pornografije, ki so:

• zasvojenost
• depresija
• družbena anksioznost
• nezreli spolni odnosi z vrstniki
• zapeljevanje odraslih
• zmeda glede zdravega izražanja seksualnosti
• postavljanje sebe v nevarne situacije
• seksualni napad
• uničenje ugleda z objavljanjem razgaljenih fotografij na socialnih omrežjih in seksting
• osamitev od vrstnikov, kateri starši menijo, da njihovi otroci niso v dobri družbi
• škodovanje drugim
• samopoškodovanje
• poskusi samomora ali samomorilne misli
• želje po povečevanju dražljajev
• druga tvegana vedenja

Kadar starši opazijo, da je njihov otrok izpostavljen pornografiji, je pomembno, da ostanejo mirni in ne krivijo sebe ali otroka. Na elektronskih napravah morajo vzpostaviti starševski nadzor in se poučiti o tveganjih. Če otrok potrebuje terapijo, jo starši poiščejo. Razjasnijo si vrednote, povezane s seksualnostjo, varnostjo, medosebnimi stiki, telesno podobo, sramom in pornografijo. Vzamejo si čas za iskren pogovor o tej temi.

(1) Erogena cona je del telesa, ki je spolno vzdražljiv.