Avtorica: mag. Kornelija Ferčak Folnovič
Verbalno nasilje je oblika psihičnega nasilja. Velikokrat ga je težje prepoznati, ker ne pušča vidnih sledi oz. poškodb, vendar boli kot vse vrste nasilja; povzroča duševno bolečino in poškoduje samopodobo. Verbalno nasilje se lahko dogaja v družini, v partnerskih odnosih, na delovnem mestu, v šoli … Žrtve so ženske in moški, otroci, mladi in starejši. Če verbalno nasilje prepoznamo, lahko ukrepamo in ga ustavimo. V prispevku bomo pogledali več oblik nasilja, saj se terapevti pri svojem delu pogosto srečujemo z dejstvom, da je psihično, verbalno nasilje težko prepoznati, nekaterim se celo zdi del vsakodnevne komunikacije.
Nekatere oblike verbalnega nasilja so lažje prepoznavne:
- grožnje: ustrahovanje s poškodovanjem, bolečino, izgubo;
- obsojanje in kritiziranje: uporaba destruktivne kritike, ki prizadane;
- obtoževanje in nalaganje krivde: prelaganje krivde za svoja občutja na druge;
- nasilna jeza: kričanje, vpitje, preklinjanje;
- poimenovanje z grdimi besedami, norčevanje: žaljenje in poniževalni vzdevki;
- neprimerne šale: žaljiv humor na račun intelligence, osebnosti, sposobnosti, videza drugega, ki boli.
Nekatere oblike dosti težje prepoznamo, zato jih bomo malo podrobneje razložili:
- molčanje, zavračanje pogovora in umikanje: nasilna oseba noče govoriti o določeni temi, z molkom kaznuje žrtev;
- nasprotovanje: nasilna oseba nasprotuje vsemu, kar drugi reče, izziva in ustvarja napetost in konflikt zato je konstruktivna komunikacija nemogoča;
- zavračanje, zanikanje čustev drugega, njihove resničnosti: nasilna oseba hoče žrtvi dopovedati, da njena čustva niso pomembna, da ne obstajajo, da si domišlja;
- spreminjanje teme pogovora, prekinjanje pogovora: v pogovoru nasilna oseba spremeni temo ali prekinja, ne pusti do besede, zato se je težko ali nemogoče pogovarjati, dogovarjati;
- minimaliziranje mnenja, čustev, doživljanja drugih: nasilna oseba razvrednoti mnenje, čustva drugega in s tem sporoča, da to kar drugi doživlja ni pomembno;
- poniževanje, nespoštovanje mnenja drugega npr. Ne veš kaj govoriš.
Vsi ljudje imamo pravico, da živimo v varnih in zdravih odnosih, kjer so ljubezen, spoštovanje in čustvena podpora. Verbalno nasilje je potrebno ustaviti in poiskati pomoč. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da se psihično nasilje s časoma stopnjuje; postaja pogostejše in se pojavlja v težjih oblikah. Če je verbalno nasilje prisotno v partnerskem odnosu, je dobro skupaj poiskati pomoč, ustaviti nasilje in se učiti konstruktivne komunikacije. Z ustavitvijo nasilja, se odnos počasi izboljša, je pa nujno potrebno, da oba partnerja delata na sebi in sta pripravljena spreminjati sebe. Odnosi, kjer ni nasilja, so prostor, kjer lahko rastemo.
