Ko partner potrebuje prostor, mi pa intimo, ko se čutimo spontane, partner pa bi načrtoval, ko smo zapravljivi, partner pa varčen, lahko izbruhne partnerski konflikt. Preoblikovanje konflikta v razvoj naše osebne rasti in rasti v odnosu lahko zmanjša tesnobo in stres in poganja partnerski odnos naprej. Gledano s tega stališča so konflikti izhodišče globljega (samo)zavedanja.
Pogovor s partnerjem o osnovnih pravilih postopanja v konfliktu, ko sta oba mirna, nam lahko pomaga soustvariti kriterije za potencialni konflikt v prihodnosti. Veliko teže je namreč biti konstruktiven in pozitiven, ko so negativna čustva zaradi konflikta na vrhuncu, zato so prej dogovorjena pravila zelo pomembna. Ker sredi konflikta po navadi ponavljamo stare, obrambne ali eksplozivne vzorce, je treba z zavestnimi koraki, preden do konflikta pride, najti način za razbitje teh vzorcev, s čimer se postavijo temelji novega načina partnerskega odnosa.
Lahko se pripravimo na neizogibne konflikte in se pogovarjamo o tem, kako konstruktivno ravnati v primeru konflikta, saj je skoraj nemogoče, da bi se konfliktom izognili. Vprašajmo se:
Na kakšen način bomo govorili, ko bomo jezni ali žalostni?
Kakšen ton glasu bomo uporabili?
Se bomo izognili sarkazmu in navajanju nepovezanih dogodkov iz preteklosti?
Bomo razumeli kritiko?
Bomo znali poslušati partnerja ali pa se bomo za pet minut umaknili v drugo sobo, če bomo preveč razburjeni za poslušanje?
Za kakšen znak se bova dogovorila, da ga bova spoštovala, če se bo kateri od naju počutil preveč razburjenega?
Kako bomo izrazili svoje potrebe in upoštevali meje v vročici konflikta?
Kako bomo poskrbeli zase, ko nam nasprotna oseba ne more pomagati ali nas pomiriti?
Ko se počutimo prestrašene in ogrožene, naš um pogosto deluje v »črno-belem« načinu – pravilno ali narobe, dobro ali slabo, popravljivo ali brezupno, ko se obe stanji med konfliktom izmenjujeta. V času konflikta je težko funkcionirati v tem sivem območju negotovosti in dvoumja, ko še ni znan širši kontekst konflikta. In vendar lahko prav v tem sivem območju ranljivosti, ko so naša prepričanja postavljena nad perspektivo partnerja, vsaj za določen čas odložimo razna obsojanja in odpremo svoje srce. S tem postane možna širša perspektiva, če le-to dovolimo. Bolj kot bomo razumeli, laže bo sodelovanje.
V konfliktih postane zelo opazna rana navezanosti. Ni pa nujno, da sprožilci izvirajo iz preteklih izkušenj, temveč lahko vzklijejo v trenutnem razmerju. Boleče točke se lahko pojavijo tudi v času krize, rojstva otroka, bolezni ali ob izgubi službe, posebej če partnerjeva podpora ob teh dogodkih ni bila takšna, kot bi jo pričakovali. Naš intelekt, ki se nahaja za čelom v možganskem prefrontalnem korteksu, se v konfliktu upočasni. Prevlado prevzame čustveni del možganov, naša amigdala.
Če se pustimo nagovoriti svojemu telesu, je to največje bogastvo, ki ga lahko damo samim sebi. Vprašajmo se: Kaj me je prizadelo? Kaj mi povzroča bolečino? Je bil to pogled, fraza ali sprememba v čustvenem tonu interakcije s partnerjem? Je bilo to mogoče nekaj, kar ni naredil? Spregovoriti o svojem doživljanju je izjemno pogumno ravnanje. Če smo slišani in razumljeni s strani partnerja, pride do pomiritve.
Da bi lahko konflikt videli kot priložnost za osebnostno rast, je potrebno nekaj prakse. V nadaljevanju je navedenih nekaj orodij in tehnik, ki jih lahko uporabimo prav v ta namen.
- Osredotočimo se na svoje telo. Bodimo pozorni na gibanje energije skozi naše kosti, sklepe, mišice, kožo, notranje organe, okončine in okoli njih. Ob tem lahko čutimo zbadanje ali mravljinčenje, vroč ali hladen občutek. Zavedanje lastnega telesa nam lahko pomaga razumeti, kako konflikt fizično vpliva na nas. To nam pomaga, da prepoznamo, kaj lahko naredimo, da se sami pomirimo in reguliramo svoja čustva in reakcije.
- Prepoznamo svojo potrebo po povezanosti. Včasih je težko priznati, da nekoga potrebujemo. Potrebovati drugo osebo se včasih zdi strašljivo, sramotno ali celo nevarno. Včasih organiziramo svoje življenje na način, da so drugi tisti, ki potrebujejo, mi pa tisti, ki dajemo, s čimer se nezavedno skušamo zaščititi pred prizadetostjo, razočaranjem in zavrnitvijo z ustvarjanjem tako imenovane enostranske ranljivosti. Spoznanje, da v svojem življenju potrebujemo svojega partnerja (čeprav, konec koncev, lahko živimo tudi brez njega), nam pomaga povezati se s svojo človečnostjo in ublažiti svoje obrambne mehanizme.
- Odkrito vprašajmo svojega partnerja, če je na voljo za pogovor o določeni temi in spoštujmo njegov »ne,« če za pogovor ni razpoložen. V razmerju imamo namreč pogosto občutek, da nam naš partner dolguje pogovor pod našimi pogoji. Ta občutek se v konfliktu še povečuje, pogosto na ultimativni način, da pogovor več ne more čakati in ga je potrebno opraviti takoj. Takšen način postopanja pa le še intenzivira partnerski konflikt. Razmisliti moramo o teh občutjih in si skromno priznati, da nam partner ne dolguje svoje razpoložljivosti, ampak ga po razpoložljivosti vprašamo. Lahko tudi večkrat. S takšnim pristopom pomagamo ustvariti varnejši skupni duševni prostor, v katerem se je mogoče pogovarjati tudi o težjih čustvenih zadevah.
- Izogibajmo se poskusu reševanja konflikta, ko se čutimo izzvani. Ko smo razburjeni, je bolj malo verjetno, da nam bo uspelo spremeniti partnerjevo vedenje in prepričanja, kar pa bo našo razburjenost še stopnjevalo. Lahko uporabimo pomirjevalne tehnike, kot so štetje, dihanje, začasen umik od partnerja ali sprememba teme pogovora, poslušanje zvočne meditacije, tuširanje ali kopel, sprehod, obisk vadbe ali tečaja joge.
- Uporabimo miselno tehniko, ki izzove naše razmišljanje, da že v danem trenutku prepoznamo in podvomimo v svoje prepričanje, ki lahko sproži konflikt. En del tega spoznavnega procesa je tehnika, ki vključuje »obrnitev« naših stališč, da jih lahko preučimo tudi iz drugih zornih kotov. Na primer, če smo v nekem trenutku želeli kritizirati partnerja ali zakričati nanj, da nas nikoli ne posluša, poskusimo obrniti to mišljenje na način, da se miselno postavimo v partnerjevo kožo in si rečemo: »Nikoli ga/je ne poslušam.« Nato razmislimo, kako bi ta izjava lahko bila resnična. Pri tej miselni tehniki lahko opazimo, kako se spreminjajo naša čustva, ko se spremenijo naša prepričanja, čeprav le navidezno, ter kako se dinamika konflikta spreminja, ko iz tega razloga prenehamo kriviti svojega partnerja.
Viri:
Muñoz, Alicia. 2017. How to Make Relationship Conflict a Springboard for Growth. The GoodTherapy Blog (pridobljeno 21. 10. 2021).
Sue, Johnson 2008. Hold Me Tight: Seven Conversations for a Lifetime of Love. New York: Little, Brown and Company.
