Avtorica: mag. s. Polonca Majcenovič
Vsebina treh podkastov, ki jim bomo prisluhnili v pomladnem času leta 2023 bo travma. Razlog za poglobitev te teme in tudi izhodišča, ob katerih razmišljam, so spletna predavanja Alexa Howarda, v katerih mi je na zelo razumljiv način približal travmo in njene posledice. Za obravnavanje travme je navedel nekaj razlogov in sicer je želel travmi odvzeti sloves nečesa mističnega ali z drugimi besedami demistificirati travmo. Drugi razlog je, da bi razumeli svoje travme. Tretji, da bi bili do travmatične izkušnje bolj sočutni in empatični. Kot četrto je želel prikazati poti do ozdravljenja travme.
Kaj sploh je travma? Najprej poskušajmo poimenovati kakšno od naših osebnih travm, ki smo jih doživeli. Z medicinskega stališča gre pri travmi za težke dogodke, kot so npr. nesreče, bolezni … Na splošno je travma nekaj, kar preseže naše sposobnosti, da bi dojeli kaj se dogaja, in tega zato ne zmoremo sprejeti. Pri tem gre za različne travme na različnih ravneh življenja. Katera travma je hujša: telesna ali duševna? Je huje, če nam kdo primaže klofuto ali je huje, če nas kdo psihično razvrednoti? Težko primerjamo, vsaka travma boli. In to je tudi zelo preprosta in razumljiva opredelitev travme: bolečina. Lahko, da čutimo telesno varnost, a to še ne pomeni, da čutimo tudi čustveno varnost.
Žal se lahko na travmatične izkušnje tako navadimo, da jih več nimamo za travmatične. Takrat so nekje tiho v nas in tam počivajo ali pa bolj ali manj močno vplivajo na naše življenje. Začetne črke angleške besede ECHO, kar pomeni ODMEV, tvorijo štiri pomembne točke travme.
1. E – events – dogodki: Zanemarjanje, nasilje, tudi manj očitno, ki se nam sploh ne zdi pomembno. Lahko so enkratni ali večkratni, ponavljajoči.
2. C- context -kontekst: Dva človeka lahko doživita enak dogodek, a ga doživita drugače. Kako to? Imamo tri bistvene čustvene potrebe: potrebo po mejah, varnosti in ljubezni. Pri pravi ljubezni ne gre samo za idejo, ampak je pomembno, da jočutimo. Če te potrebe niso zadovoljene, se s travmami težko soočamo.
3. H – homeostatic shift – premik v ravnotežju: Zdrav odziv na stres se spremeni, ker se spremeni ravnotežje.
4. O – outcomes – rezultati: Tesnoba, težave v odnosih, razpoloženju in zdravila, ki nam pomagajo doseči ravnotežje, ampak nas lahko pripeljejo do zasvojenosti.
Največje trpljenje travme je, da je v preteklosti tako vplivala na nas, da v sedanjem trenutku vpliva na življenje. Eden od pogostih primerov je, kadar v svojem odraslem notranjem svetu zatiramo svoje potrebe, in se odzivamo samo na potrebe drugih. Kje smo se tega naučili? Smo se morda morali v otroštvu prilagoditi drugim, da smo lahko preživeli? Lahko, da je bilo res tako. Za dekodiranje ali dojemanje pomena travme moramo razumeti njen kontekst in videti posledice. Dogodki v otroštvu lahko namreč zelo odmevajo v našem odraslem življenju.
V tem podkastu se bomo posvetili prvi črki besede odmev – echo, pri črki E, ali pri travmatičnih dogodkih. Najprej se za hip ustavimo ob t.i. Obremenjujočih izkušnjah v otroštvu. 17.000 prostovoljcev je sodelovalo v raziskavi, v kateri so želeli ugotoviti zakaj 50% udeležencev programa za hujšanje ne vztraja, da bi dosegli željene rezultate in shujšali. Pokazalo se je, da je od teh, ki so odnehali s programom, 28% doživelo telesno zlorabo, 21% spolno, 40% jih je imelo eno ali dve obremenjujoči izkušnji v otroštvu, 12,5% jih je imelo štiri ali več takšnih izkušenj. 6 takšnih izkušenj ali več je pomenilo 20% krajšo življenjsko dobo. O obremenjujočih izkušnjah v otroštvu smo že govorili v enem od podkastov z naslovom Odpornost in obremenjujoče izkušnje v otroštvu.
Zase se lahko spomnimo, kakšne zlorabe smo morda doživeli. Telesna zloraba, čustvena, mogoče spolna? Lahko, da smo bili deležni zanemarjanja: telesnega ali čustvenega. Gre za potrebe, ki jih izražamo, a se nanje skrbniki ne odzovejo. Kakšne so bile družinske okoliščine? Duševna bolezen, nasilno vedenje staršev, ločitev staršev, sorodnik v zaporu, zloraba drog? Vse to so t.i. odkrite travme.
Veliko vsega, kar nas je oblikovalo, da smo, kot smo, so prikrite travme. Nekateri uporabljajo za manjše travme majhno začetnico t, za večje travme velik T. Kakšne so prikrite travme? Navedli jih bomo le nekaj, da si bomo lažje predstavljali za kaj gre. To naj bo čas refleksije, ko bomo opazovali kako so nas oblikovale različne izkušnje. Ne gre samo za večje travme.
- Čustvena validacija. To pomeni, da smo lahko čutili, kar smo čutili, in da so naša čutenja spoštovali in se nanje odzivali. Validacija je zavestno prizadevanje, da pri komuniciranju brezpogojno spoštujemo doživljanje drugega, skušamo iz njegovih besed ali vedenja dojeti njegovo doživljanje ter se nanj ustrezno odzivati s svojim vedenjem in govorjenjem. Za učenje validacije je torej odločilno razvijanje sposobnosti za vživljanje (empatija).
- Primeren telesni odziv in kontakt – dotik potrebujemo, pomiri nas.
- Ljubljeni smo bili zaradi nas samih, in ne, ker bi nekaj dobro naredili.
- Ponos na identiteto in dediščino.
- Čas in kakovosten čas s skrbniki.
- Učenje zabave in uživanje sedanjega trenutka.
- Občutek, da zmoremo, kadar se srečamo z izzivi.
- Naučili zdravega »Ne« in spoštovanje le-tega.
Ne more biti dobro, kadar normaliziramo, kar se je zgodilo. Če smo živeli v okolju, kjer čustva niso bila dovoljena, smo se tega pač naučili. Tako smo lahko ostali varni, bili ljubljeni … Pokazati čustva je bila šibkost. Kadar takšne izkušnje normaliziramo, jih zagovarjamo, da so bili takšni časi, da je to takrat pač tako in podobno. Vse to nas lahko žal oblikuje za nezdrave odnose, in ne moremo živeti v polnosti.
Zapomnimo si: kar se zgodi v prvih sedmih letih oblikuje kakšen odnos imamo do sebe in kakšen odnos imamo do sveta.