Prispevek je pripravila mag. s. Polonca Majcenovič. Poslušate ga lahko v podkastu.
V prispevkih Odpornost I: Okrepimo svoje telo in Odpornost II: Čuječnost in sočutje do sebe smo razmišljali in se učili kako okrepiti svoje telo, razvijati čuječnost ter sočuten odnos do sebe. Vse to krepi našo odpornost. V tem prispevku je vir spoznanj Nadine Burk Harris. Njen TED Talk iz leta 2014 ima skoraj 10 milijonov ogledov.
Katere so obremenjujoče obremenjujoče otroške izkušnje? Ta pojem so skovali v CDC Centers for Disease Control and Prevention. Raziskava The CDC-Kaiser Permanente adverse childhood experiences (ACE) je ena od največjih raziskav o povezanosti zlorab in zanemarjanja v otroštvu ter izzivov v domačem okolju in zdravja ter dobrega počutja v odraslosti. Izvedli so jo med 1995 in 1997 z več kot 17.000 udeleženci.
Opredelili so deset kategorij obremenjujočih otroških izkušenj:
ZLORABE: telesna, čustvena, spolna
ZANEMARJANJA: telesno, čustveno
DRUŽINSKE OKOLIŠČINE: duševna bolezen, nasilno vedenje staršev, ločitev staršev, sorodnik v zaporu, zloraba drog
To niso edine izkušnje, še druge so. Ugotovili so, da so te izkušnje zelo povezane z zdravjem v odraslosti. Z raziskavo so potrdili kako pomembne so.
Kako pogoste so? Dve tretjini sta imeli vsaj eno takšno izkušnjo. Eden od osmih udeležencev je imel štiri ali več obremenjujočih izkušenj v otroštvu.
V prvi raziskavi v Sloveniji o obremenjujočih izkušnjah v otroštvu in posledicah za zdravje v odraslosti skoraj tretjina (27,3 %) udeležencev poroča o štirih ali več OIO.
Leta 2019 so ugotovili, da imajo osebe, ki so poročale o štirih ali več obremenjujočih izkušnjah v otroštvu v primerjavi s tistimi, ki niso doživele nobene:
- do 1,9-krat višje obete za alergije, astmo, bolezni ščitnice, ginekološke bolezni, kronične bolečine v hrbtenici in sklepih, luskavico;
- 2- do 3,9-krat višje obete za debelost, kronične kožne bolezni, kronične bolezni dihal, kronične bolezni prebavil, revmatoidni artritis, kronične ledvične bolezni, migreno, srčne bolezni, vsaj eno kronično telesno bolezen;
- 4- do 5,9-krat višje obete za sindrom kronične utrujenosti.
Na spletu lahko najdemo vprašalnike v angleščini. Samo vtipkamo ACE Quiz in bomo našli vprašalnik. Slovensko različico lahko dobite, če nam pišete na info@dc-mir.si.
Kdor posluša podkast ima priložnost ustaviti se ob vprašanjih in trditvah tega vprašalnika v zadnjem delu podkasta.
Do katere mere so te izkušnje posledica revščine npr.? Osebe, ki živijo, imajo več teh izkušenj, ki vplivajo na zdravje, na sposobnost vstopanja v odnose, na navezanost v odnosih, na zlorabo drog in veliko drugih težav. Revščina pomeni manj podpore za preprečevanje takšnih izkušenj. Ampak to se dogaja otrokom ne glede na okoliščine. Znanost nam pomaga, da najdemo rešitve za vse. Prav zaskrbljujoče so povezave med travmami v otroštvu in težkimi zdravstvenimi težavami v odraslosti. Kadar razumemo, da ima nekdo Alzheimerjevo bolezen, težave s srcem, depresijo, zasvojenost z drogami in druge zaplete, tudi zaradi teh izkušenj v otroštvu, lahko to razumevanje uporabimo za preventivo in zdravljenje. Zanima nas kako je od teh izkušenj odvisen odziv našega telesa na stres. Vemo, da imamo srčno-žilni sistem, živčni sistem, dihalni sistem, prebavni sistem, mišični sistem in sistem stresnega odziva. O tem zadnjem nihče ne govori. V šoli nas ne naučijo ničesar o njem podobno kot o drugih sistemih.
Veliko obremenjujočih izkušenj v otroštvu lahko dejansko spremeni naš sistem stresnega odzivanja. Odzivi na stres so lahko pretirani ali pa imamo težave z umirjanjem. Gre za t.i. odziv beg-boj. Sproščajo se stresni hormoni, odzivajo se možgani in drugi telesni deli. Kadar so odzivi na stres burni, lahko to pripelje do bolezni. To znanje nam pomaga pri iskanju rešitev.
Kako lahko bolje poskrbimo za družine, da bi čim bolj preprečili, da bi otroci doživljali te izkušnje? Zgodnje zaznavanje, da se nekaj dogaja in hitro preprečevanje teh izkušenj pomaga, da so otroci bolje. Od raziskave je minilo že 20 let, a danes le 4% pediatrov v ZDA preverja ali imajo otroci te izkušnje. V primarni zdravstveni oskrbi imajo pravico to preveriti. Dostopne bi morale storitve v duševnem zdravju. Najbolje je, kadar je delo multidisciplinarno, kar pomeni, da sodeluje več strokovnjakov. Največ kar lahko naredimo vsi skupaj, ne glede na to ali smo strokovnjaki ali ne, lahko smo babice, dedki, starši, duhovniki, učitelji, sosedje, je da si prizadevamo za več zavedanja o pomenu dobrih in zdravih izkušenj v otroštvu.
Kaj lahko naredijo starši, da ne bi obremenjevali svojih otrok s takšnimi izkušnjami? Ne glede na trud vseh, se temu ne moremo izogniti. Varni, stabilni in negujoči odnosi podprejo dobre odzive na stres. Otroka ne moremo zapreti v mehurček. Tisto, kar je stresno za otroka, je pogosto stresno tudi za starše. Kot skrbniki morajo starši poskrbeti zase, da lahko dobro poskrbijo za otroke. To so redni sprehodi, lahko sami, lahko z otrokom. Redna rekreacija spodbuja nevroplastičnost. Nevroplastičnost je sposobnost možganov, da se z učenjem spreminjajo. Pomembno je redno spanje in rutina spanja. Kadar je veliko stresa, bi bedeli v noč in premlevali kaj se dogaja, a nam to ne pomaga. S spanjem znižamo vnetja v telesu, zmanjšamo stresne hormone in spodbudimo nevroplastičnost. Možgani se najbolj razvijajo do šestega leta, a razvoj traja vse življenje. Možgani se odzivajo na izzive okolja in tako okolje oblikuje naše možgane, kako naj se odzivajo.
Kaj naj naredijo starši, kadar čutijo jezo? Vsi starši jo. V trenutkih, ko smo res vznemirjeni, in se aktivira naš sistem boj-beg. Otrokom lahko rečejo, da potrebujejo odmor. V tem času se umirijo, adrenalin in kortizol se znižata. Potem se zavedo osnove odnosa z otrokom, ki je ljubezen. Otroka imajo radi, zato mu znajo dobro povedati, kar želijo. Npr. o nasilju med otroki: “Rada te imam, ampak pretepanja v našem domu ne bo. Želim, da bi se vsi počutili varno.”
Kaj naj naredijo odrasli, ki čutijo posledice obremenjujočih izkušenj iz otroštva? Našo biologijo oz. stresne odzive spremenijo: spanje, rekreacija, prehrana, čuječnost, duševno zdravje in zdravi odnosi. Vse to zmanjša stresne hormone in vnetja v telesu. Najprej prepoznamo kaj se dogaja in potem ugotovimo kaj je za nas dobro. Šele kadar razumemo svoje odzive, jih lahko začnemo spreminjati.
Kako je z ljudmi, ki ne morejo na tek ali plavanje ali kaj drugega? Najbolje je, da poskusimo z več stvarmi. V nekaterih kulturah npr. ni običajno in tudi ni psihosocialne podpore. V tem primeru se znajdemo drugače. Pomembno je, da povemo svojemu zdravniku, da smo slišali za vpliv obremenjujočih izkušenj iz otroštva. Lahko da nas bo zdravnik poslal k specialistu za spanje ali prehrano ali k psihologu.
Kakšen je pomen zdravljenja v skupnosti? Mnogi čutijo sram in krivdo, ker so doživljali zlorabe in zanemarjanja. A niso sami, ko iščejo rešitve. Veliko ljudi se zelo trudi, da bi ozdraveli. O tem se moramo pogovarjati.
Kaj lahko naredi sam vsak sam vsak dan?
- Zdravilna moč odnosov.
- Povejmo prijatelju.
Kadar se bolj zavedamo in to skupaj, lahko spreminjamo sebe in družbo. Prenos posledic obremenjujočih izkušenj iz otroštva lahko prekinemo. Kadar otrok doma ni v redu, lahko kot družba poskrbimo za pomoč: v šolah, v religijskih ustanovah …
Kaj sedaj, po tem podkastu o odpornosti, mislimo in čutimo? Kaj novega smo izvedeli? Kaj se nas je dotaknilo? Kaj lahko naredimo v smeri večje odpornosti?
S prispevki o odpornosti bomo nadaljevali v petek, 8. julija. Posvetili se bomo odpornosti in travmi.