Družinski center mir

V Družinskem centru mir vam bomo hvaležni za vsak evro. Ste del dohodnine že namenili komu drugemu?

Nič ne de, z novim nakazilom prejšnje nakazilo ni veljavno.

Naši podatki:
DRUŽINSKI CENTER MIR
ZAVOD ZA POMOČ DRUŽINAM V STISKI
STROSSMAYERJEVA ULICA 017,
2000 MARIBOR

d.š.: 31805957

In zahteva:

http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.gov.si/pageuploads/Davki-predpisi_in_pojasnila/Dohodnina/Obrazci-FIZICNE_OSEBE/177b.pdf

Z digitalnim potrdilom, ki ga imate vsi, ki uporabljate e-poslovanje, lahko izpolnite ta obrazec: http://edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/StartPage/StartPage.aspx.

Z oddajo nove zahteve, se dosedanja odločitev preusmeri na novo ustanovo. Zahteve pa morajo biti oddane do 31.12.2012.

HVALA.

V pričakovanju praznikov

Bliža se praznični čas, praznični december in z njim eden najlepših krščanskih praznikov, Božič. To je čas, ki prinaša priložnost, da se posvetimo svojim najbližjim, svoji družini, prijateljem in se skušamo vsaj za trenutek ustaviti, umiriti svoj vsakdan … Kaj pa ta čas resnično prinaša?

Če prisluhnemo reklamam, ki vabijo iz revij, izložb in ekranov, bi lahko zaključili, da so prazniki darila, nakupovanje. Da je najpomembneje svoje najbližje obdariti: otroke z najboljšimi igračami, partnerja, prijatelje in starše z domiselnimi darili, na katere ponujajo posebne popuste. Ta površinskost in materializem, ki so ju vnesli trgovci z bleščečimi ponudbami in izložbami, družinam in posamezniku prinašajo ali bolje vsiljujejo občutek, da se da pozornost in ljubezen izkazati materialno. In ne samo to, otroci se med seboj celo primerjajo po tem, kako in v kolikšni vrednosti so bili obdarovani. Stiske pa ob tem doživljajo tudi starši, ki si v času, ko morajo kar se da gospodarno ravnati z denarjem, ne morejo privoščiti daril in zunanjega blišča.

To je tudi čas, da imamo odprte oči in opazimo stisko drugih, jim prisluhnemo in pomagamo po svojih močeh. Spomnim se lanskoletne zgodbe mamice štirih otrok, brezposelne in z dohodki, ki komaj zadovoljijo osnovne potrebe družine. Na šoli njenih otrok so opazili mamino stisko in ji podarili štiri knjige in igrače. Ne moremo si prestavljati, koliko hvaležnosti je bilo takrat v maminih očeh, da bodo lahko tudi njeni otroci z veseljem pogledali pod božično drevesce.

Prazniki predstavljajo priložnost za druženje in pogovor o stvareh, za katere morda v vsakdanji naglici, hitremu tempu in obveznostim ni časa. To je priložnost, ko lahko skupaj pripravimo dom na prazničen čas – ga pospravimo, pogrnemo prt, ki ga običajno ni na mizi, skupaj spečemo piškote, obesimo okraske, ki smo jih izdelali sami … in si končno vzamemo čas za miren pogovor, ko ne gledamo na uro in se odpravimo na skupen sprehod brez (službenega) mobilnega telefona. Tako bomo praznike ustvarili mi in naši odnosi in to je tisto, kar v naš dom prinaša povezanost, mir, zadovoljstvo in Praznik.

Med prazniki pa pogosto pretiravamo s hrano in pijačo; ne le v količini, ki jo nakupimo in pripravimo, ampak tudi zaužijemo. Morda je to priložnost, da skupaj pripravimo kaj posebnega, pri tem pa nam ni potrebno pretiravati v količini in dragih sestavinah. Neredko nam hrana in pijača ter tudi samoobdarovanje ali nakupovanje nadomeščajo notranjo praznino in nemir, vendar je zadovoljstvo ob tem kratkotrajno. Ne hrana ne darila nas ne morejo notranje pomiriti, ne morejo nam zadovoljiti tiste temeljne potrebe biti povezan z nekom – v odnosu, ko lahko ljubimo in smo ljubljeni.

Prazniki predstavljajo tudi priložnost, da odpustimo – odpustimo sebi in drugim. Odpustimo, da nismo to, kar bi želeli biti in o čemer sanjamo, ampak sprejmimo sebe takšnega, kot smo in se imejmo radi. Vzemimo si čas zase, čas za pogovor s samim seboj. Biti sočuten do sebe in poznati svoje potrebe je namreč pogoj, da smo lahko sočutni do drugih in da zaznavamo njihove potrebe. Naj bo to tudi čas, da odpustimo napake in zamere drugim. Zamere nam namreč vzamejo veliko energije in onemogočajo, da bi z nekom lahko zgladili nesoglasje in na odnos pogledali izza konflikta. Pri tem pa pozabljamo, da smo ravno mi tisti, ki smo prikrajšani za notranji mir in za priložnost, da stopimo iz začaranega kroga nerešenih nesoglasij in se soočimo z njimi.

Dajmo praznikom svoj pomen, dovolimo si jih preživeti na svoj način, skušajmo se ustaviti in jih napolniti s toplino, bližino in mirom. Naj bo naše darilo ljubeč odnos, iskren nasmeh, pomoč pri delu, skupen čas.

Katja Repolusk, psihologinja

____________________

V sklopu naše letošnje priprave na advent in Božič smo mamice na skupino Domačice medse na srečanje 22.11.2012 povabile šolsko sestro s. Polonco Majcenovič. Želele smo si pomoč  in spodbudo za lepe  priprave na praznike v naših družinah z majhnimi otroki, vendar nas je naša gostja zelo navdihujoče presenetila.

Pričakovale smo uporabne ideje, kako otrokom približati adventno pričakovanje in praznovanje Jezusovega rojstva, ki bi jih lahko prenesle v svoje družine. Toda s. Polonca nas je peljala k viru priprave na Božič z našimi družinami. Peljala nas je do naših osebnih želja glede praznovanja in nas spodbudila, naj opustimo pričakovanja, ki so tako “tečna” ter vzrok nepotrebnih razočaranj in neizpolnitev. Priprava na praznike naj bo predvsem priprava prostora za nas in za prihajajočega Boga med nas. V miru, preprostosti, sproščenosti, svobodi – od svojih in vseh ostalih pričakovanj. Tega naj nas učijo naši otroci! Prisluhnimo jim. Bodimo enostavno skupaj v tem, kar smo. Ne podcenjujmo jih. S. Polonca je prepričana, da 2-letni otrok razume, da je Jezus Bog. Skupaj iščimo Jezusa in ga z velikim veseljem pričakujmo. Sledimo jim. In gotovo ne bomo zgrešili Deteta v jaslih.

K.K.

Strpnost

V mesecu novembru (16. novembra) med drugim obhajamo tudi mednarodni dan strpnosti.  Ne želim se spuščati v razpravo o politični (ne)strpnosti ali (ne)strpnosti ob kakšnem splošnem družbenem vprašanju.  V mislih imam predvsem potrebo po strpnosti do samega sebe in svojih najbližjih.  Ob tem ne morem iti mimo osebne odgovornosti za uravnavanje čustev, predvsem jeze.

Kaj je strpnost? Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeli, da je strpen tisti, ki dopušča o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje.  Strpnost je torej sposobnost mirnega sožitja z osebami ali skupnostmi, ki živijo po pravilih, ki so različna ali celo nasprotna od naših. To pa še ne pomeni splošnega odobravanja vsega okoli nas.  Strpnost je v tem, da dopuščamo ljudem, ki so okoli nas, da razmišljajo in verjamejo po svoje. To ne pomeni, da jim ne smemo povedati, kaj mi mislimo ampak, da sprejemamo svojega bližnjega takega, kot je. Viktor Frankl pa je zapisal: “Da sem strpen, to ne pomeni, da se strinjam z vero drugega. Pač pa pomeni, da drugemu priznavam pravico verjeti in ubogati njegovo lastno vest”(V. Frankl, Volja do smisla. MD, Celje 1994, s. 62).

Ko razmišljam o strpnosti, se ne morem zadovoljiti z golim prenašanjem drugega, njegovega bivanja, mišljenja, čustvovanja in delovanja. Tudi sama zase si namreč ne želim, da bi me moji bližnji le prenašali. Želim si spoštovanja in sem poklicana, da spoštujem. To pa je veliko globljo kvaliteta človeka. Lahko bi rekla, da je sinonim za ljubezen ali še bolje je to eden od načinov utelešenja oz. konkretizacije ljubezni.

Kadar se mnenje, čustvovanje in delovanje drugega ne sklada z našim, prihaja do konflikta in napetosti. Ob tem se rodi jeza, s katero skušamo obvarovati lastno ogroženost oz. ogroženost našega mišljenja, čutenja in delovanja. Nevarno je, da se jezi povsem prepustimo oz. da ji dovolim prosti tok. Afekt jeze nas preplavi in ob tem ne vidimo več drugega in ga tako tudi ne zmoremo več spoštovati.  Za ta afekt je odgovoren tisti, v katerem se prebuja, in ne tisti, ki ga nevede prebuja. Naloga vsakega od nas je regulacija ali obvladovanje afekta, da z njim ne škodujemo ne sebi, ne drugemu. Vredno se je vprašati: Zakaj sem ob mnenju, čustvovanju ali delovanju drugega ogrožen in se moram braniti? Zakaj me prav to tako vznemirja in jezi? Kaj se pravzaprav skriva pod oz. za  to jezo in jo napaja? Ogroženost se lahko prebuja tudi iz lastne negotovosti, iz nezaupanja vase, iz preteklih negativnih in bolečih izkušenj ipd. Tudi za to je v prvi vrsti odgovoren vsakdo sam, da se s tem sooči in predela, sam, s strokovno pomočjo in darom odrešenja. Prepričana sem, da bo med nami veliko več strpnosti, ko bo  vsakdo prevzel odgovornost za regulacijo svoje jeze in bo na mesto afekta jeze postavil  spoštovanje.  S tem se bo zmanjšalo nasilje in življenje mnogih, predvsem nedolžnih žrtev, bo veliko lepše.

s. Veronika Verbič, zakonska in družinska terapevtka

Vabimo vas:

Jesen je tukaj in v Družinskem centru mir smo razširili paleto programov. Vabimo vas, da se vključite  v naše programe, ki  so namenjeni reševanju osebnih stisk in osebnostni rasti. Morda tudi poznate koga, ki bi potreboval ali si želel tovrstno podporo. Vključite se lahko v:

–          terapevtsko skupino mir

–          zakonsko skupino

–          večere za starše

–          skupino za osebe z motnjami hranjenja

–          skupino za samopomoč mamam samohranilkam in razvezanim

–          individualno, zakonsko ali družinsko terapijo

Skupine se bodo srečevale od 15. septembra 2012 do 15. junija 2013. Vanje se lahko vključite tudi kadarkoli med letom. Srečanja bodo ob večerih v prostorih Družinskega centra mir.

Prvi ponedeljek v mesecu ob 20.00 nam lahko prisluhnete na Radiu Brezje. V decembru boste lahko prisluhnili pogovoru o praznikih, v katerem bodo spregovorili tudi mladi. V januarju bo tekel pogovor o terapevtski skupini mir.

Z začetkom leta 2012 se je prepolovila finančna podpora Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve delovanja Družinskega centra mir. Konec februarja smo bili primorani dvigniti prispevke uporabnikov za 5 evrov. Priporočamo se za donacije in vam bomo hvaležni za vsak, tudi manjši dar, ki nam ga boste namenili. Tako bomo lahko še naprej pomagali družinam, parom in posameznikom v stiski. Na spletno stran smo postavili obrazec za donatorje in natančnejši opis našega delovanja.