Družinski center mir

Februar 2014

Prerojenje

Srečko Kosovel

Sam, sam, sam moram biti,
vsako telo neprozorno v prozornost preliti
in zvoki klavirja bodo potem
mogoče le zimske zvezde mojim očem.

Sam, sam, sam moram biti,
da pozabim misliti in govoriti
in da občutim v sebi le eno veličast
vesoljstva tihega: Rast.

Sam, sam, sam moram biti,
vse, kar je prikrito bilo, vse moram odkriti,
ne s svojo mislijo, s svojim molčanjem
kakor z molitvijo pred najsvetejšim iskanjem.

Sam, sam, moram biti,
v večnosti sebe in v sebi večnost odkriti,
svoje prozorne peroti v brezdaljo zapreti
in mir iz onstranske pokrajine vase ujeti.

Čemu bi kdo želel samoto, ko pa smo socialna, družbena bitja? Pa vendar, samota ni osamljenost. Osamljenost lahko čutim v množici ljudi, lahko jo čutim v najgloblji samoti.

Naravnani smo v odnose, obdani z njimi. A Kosovel vztrajno ponavlja, da mora biti sam. Izkušnja mnogih svetnikov, umetnikov, ustvarjalcev, celostno zdravih ljudi ve, da le v samoti odkrijemo bistvo in bistveno. Za človeka je to možnost spoznavanja sebe in odkrivanja globine. Psihiater Storr v svoji knjigi Solitude trdi: »Popolna sreča, oceansko občutje harmonije med notranjim in zunanjim svetom, se zgodi le nekaterim in le včasih. Človek ves čas išče srečo, ki je zasnovana tako, da se mu ves čas izmika; a vendar, najsrečnejši tisti, ki so sposobni obojega – intenzivnih čustev z ljudmi in uživanja v samoti.»

Sem pred pomembnimi odločitvami? Želim biti preprosto sam? Čutim željo po ustvarjanju? Iščem odgovore na vprašanja čemu trpim prav jaz, kaj sem naredil narobe, kaj prav? So moje izkušnje, da hitro, nepremišljeno sprejemanje odločitev, divjanje misli, silovito iskanje odgovorov prinaša le bolečino in obžalovanje?

Za srečo pravzaprav ne potrebujemo drugega odgovora kot odgovora na vprašanje čemu sem.  V tihoti, miru, sam, z Bogom v srcu, tam, kjer je rast, bom našel, kar iščem. Vse drugo bo prišlo skoraj samo po sebi, ker bo v meni nastal prostor za sprejemanje in razumevanje.

s. Polonca Majcenovič, zakonska in družinska terapevtka

Vabimo vas:

Podporna skupina za starše samohranilce in razvezane ima srečanja vsaj 1. In 3. torek v mesecu od 18.00 do 19.30.

V sredo, 12. februarja vas vabimo na prvi večer za starše. Potekali bodo vsako drugo sredo. Še se lahko prijavite.

Vključite se lahko v drugo zakonsko skupino, ki ima srečanja prvo in tretjo sredo v mesecu, od 18.00 do 19.30 ure v prostorih Družinskega centra mir. Tema srečanj: Ljubezen in spoštovanje. Vabljeni zakonci in pari, ki želite hoditi po poti rasti v odnosu.

Družinski center mir sodeluje in pripravlja odgovore na vprašanja o odnosih, starševstvu, vzgoji za spletno stran Ringaraja.net.

Zakoncem priporočamo udeležbo na vikendih, ki jih pripravlja Družina in življenje ter Zavod iskreni.net. Negujmo odnose, ne čakajmo, da se odtujimo drug od drugega v vrtincu vsakdanjika.

Vredno ogleda, branja, poslušanja …

Oddaja o trpljenju.

O pomenu terapije …

Oddaja o samospoštovanju.

10 navad srečnih parov

Nočni obisk: Sanja Rozman.

Januar 2014

O nepopolnosti

Poslovili smo se od starega leta in polni lepih želja, načrtov in pričakovanj vstopili v novo leto. Verjetno je marsikdo med nami naredil refleksijo preteklega leta, se mogoče zahvalil za vse, kar je bilo lepega in manj lepega, in z mislimi odpotoval v prihodnost, kaj vse bo v novem letu drugače, boljše … Eni z več upanja in vere v boljši jutri, drugi manj. V teh dneh različnih želja, načrtov in pričakovanj sem zasledila zanimivo knjigo The Gifts of Imperfection (op. prev. Darovi nepopolnosti), v kateri avtorica Brene Brown razmišlja o tem, kako živeti polno življenje in sprejeti svojo nepopolnost. Presenetil me je naslov in z zanimanjem sem brala, kako sta povezani polnost življenja in lastna nepopolnost.

Polno lahko živimo, če sprejmemo svojo nepopolnost. Ne pomeni vdati se v usodo ali da ne smemo razvijati svojih sposobnosti, se učiti, spreminjati, rasti … Sprejeti svojo nepopolnost pomeni, da moramo najprej sprejeti to, kar smo, z vsem, kar smo. Da nismo popolni, da imamo dobre lastnosti in tudi šibkosti, da veliko zmoremo pa tudi da marsikaj ne zmoremo, ne znamo ali nimamo poguma, da prihajamo iz določene družine in da živimo v takšnih in drugačnih odnosih. Vse to nas dela enkratne. Šele, ko sprejmemo svojo nepopolnost, se lahko spreminjamo, rastemo …

Živeti polno življenje ni enkratna odločitev. Je proces in je potovanje skozi življenje. Brownova piše, da lahko živimo polno, pristno življenje, če sprejmemo svojo nepopolnost, zato pa moramo pokazati našo ranljivost. Biti ranljiv zahteva pogum, sočutje in povezanost. Pogum je vrlina, ki ga dobimo s pogumnimi dejanji, odločitvami. Če premagamo neko oviro, smo bolj odločni, pogumni v naslednji situaciji. Podobno je s sočutjem in povezanostjo. Sočutje »povabimo« v naše življenje, če smo sočutni do sebe in do drugih, povezanost pa začutimo v odnosih z drugimi, ko smo videni, slišani, razumljeni in spoštovani. Iskreno govoriti o sebi, kdo sem, kako sem, kaj doživljam in kaj (ne)zmorem … zahteva veliko poguma, sočutja do sebe, vendar vodi do povezanosti in je edina pot do pristnih odnosov.

Avtorica navaja dogodek iz svojega življenja, ko jo je hčerka poklicala naj pride po njo k prijateljici, ker ne bo prespala pri njej. Ko sta se pripeljali domov, se ji je hčerka opravičila, ji povedala, da je imela hudo domotožje in da ni bila dovolj pogumna, da bi prespala pri prijateljici. Mama se je začudila njeni iskrenosti, jo potolažila in ji rekla, da je bila zelo pogumna, da jo je poklicala. Prepoznala je hčerkin pogum, jo začutila in ustvarili sta povezanost. Mogoče se vam ta dogodek ne zdi nič nenavadnega, ampak ali ste kdaj razmišljali o tem, koliko poguma je  potrebnega v odnosih, da izrazimo ljubezen, hvaležnost, priznamo svojo nemoč, strah, skrb, zmoto in tudi da sprejmemo opravičilo, nemoč, strah, skrb drugega.

Če pogum, sočutje in povezanost prakticiramo v vsakodnevnem življenju, postanejo neprecenljiv dar za nas in za druge. Takrat lahko živimo polno življenje. Ni zagotovila, da ne bo nikoli bolelo. Biti ranljiv pomeni tvegati, da bo tudi kdaj bolelo, da ne bomo vedno slišani, razumljeni, sprejeti, da bomo kdaj razočarani, vendar so darovi, ki jih prinašata ranljivost in naša nepopolnost veliko večji, lepši in se odražajo v pristnih odnosih, naši ustvarjalnosti, spontanosti ter delajo naše življenje bolj polno. In vsaka bolečina nosi seboj tudi milost in priložnost, da lahko rastemo.

Ob vstopu v novo leto vsem želim, da bi zmogli sprejeti svojo nepopolnost, si dovolili biti ranljivi in začutili polnost življenja. Naj bo blagoslovljeno z ljubeznijo, pogumom in sočutjem.

mag. Kornelija Ferčak, zakonska in družinska terapevtka

Literatura:

Brown, Brene. 2010. The Gifts of Imperfection: Let Go of Who You Think You’re Supposed to Be and Embrace Who You Are. Hazelden,Center City Minnesota.

Vabimo vas:

Podporna skupina za starše samohranilce in razvezane ima srečanja vsaj 1. In 3. torek v mesecu. Lahko se še vključite.

V januarju in februarju pripravljamo Večere za starše, ki bodo potekali vsako drugo in četrto sredo.

Zbiramo prijave.

Nekaj prostih mest je še v drugi zakonski skupini, ki ima srečanja prvo in tretjo sredo v mesecu, od 18.00 do 19.30 ure v prostorih Družinskega centra mir. Tema srečanj: Ljubezen in spoštovanje. Vabljeni zakonci in pari, ki želite hoditi po poti rasti v odnosu.

Oddajam, ki jih je z zakoncema Vido in Boštjanom Zemljičem pripravljala s. Veronika Verbič lahko prisluhnete v arhivu.

Družinski center mir sodeluje in pripravlja odgovore na vprašanja o odnosih, starševstvu, vzgoji za spletno stran Ringaraja.net.