Avtorica prispevka: Sara Bürmen
10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja. Čeprav se ozaveščanju in odstranjevanju stigme namenja vse več pozornosti, pa še vedno obstaja mnogo napačnih prepričanj.
- Težave v duševnem zdravju so redke
Slovenske študije potrjujejo, da je stiska vsepovsod med nami. Raziskava o duševnem zdravju prebivalcev Slovenije iz leta 2006, ki je zajela 864 odraslih, je odkrila, da je leta 2005 kar 12,7% anketirancev trpelo za duševnimi težavami, ki so omejevale njihov vsakdan. Od tega jih je polovica iskala pomoč pri zdravniku, 9.6 % izmed njih pa je zaradi duševnih stisk jemalo zdravila.
Zgovorni so tudi rezultati nove, obsežne slovenske študije Obremenjujočih izkušenj v otroštvu in posledic v odraslosti. V raziskavi iz leta 2019 je sodelovalo 4939 ljudi. Študija odkriva, da se pri osebah, ki so bile v otroštvu žrtev obremenjujočih izkušenj v družini (sem spadajo: nasilje, zlorabe, zanemarjanje, smrt ali bolezen starša idr. stresne situacije in dogodki) pogosteje pojavljajo težave v duševnem zdravju. Med drugim se te osebe pogosteje, v primerjavi s tistimi, ki so imeli manj obremenjujočih izkušenj v otroštvu, soočajo z različnimi zasvojenostmi, anksioznostjo, depresijo, vsaj eno diagnosticirano duševno motnjo in samomorilnimi mislimi.
- Duševno bolni ljudje so šibki
Duševno bolni trpijo. Bolezni in stiske si niso izbrali, res pa je, da raznorazne težave lahko zelo vplivajo na motivacijo in nivo življenjske energije. Vendar ne gre za šibek značaj, temveč za vsakodnevni bolj s številnimi tegobami, kot so : depresija, napadi panike, nezaupanje v odnosih itd.
Diabetiku ali osebi z luskavico nikoli ne bi rekli, naj se ”vzame v roke” in neha tarnati, duševno bolni pa nemalokrat slišijo, četudi dobronamerne, a prav nič pomagajoče, nasvete, naj se preprosto bolj potrudijo in naj bodo boljše volje. Boj z duševno boleznijo vsekakor ni lahek, zahteva mnogo truda in moči. Tudi zasvojenost se ne pojavi kar tako, iz danes na jutri, ker je nekdo šibek ali zdolgočasen, temveč gre za bolezen možganov, vzroki pa so kompleksni, od okoljskih, družinskih in genetskih.
- Pri duševnih motnjah ni pomoči
Vsaka bolezen in zgodba človeka je drugačna. Nekateri doživljajo različna obdobja, t.i. epizode, med katerimi se počutijo boljše ali slabše. V določenih primerih, denimo ob shizofreničnih halucinacijah ali samomorilnih mislih, lahko pomagajo tudi različna psihiatrična zdravila in kombinacija s psihoterapijo, kjer oseba raziskuje svojo preteklost, odnose, doživljanja in želje za prihodnost. Z različnimi ukrepi lahko težave omilimo in imamo pod kontrolo, ob tem pa raziskujemo, kaj je pripeljalo do motnje in kaj osebi pomaga. Zdravilno je, če ima ta oseba oporo- družino ali prijatelje, ki ji stojijo ob strani in jo sprejmejo takšno, kakršna je. Tovrstna sprejetost pomaga pri zmanjševanju občutka osamljenosti in krepitvi občutka vrednosti.
- Vsi duševno bolni ljudje so nasilni in nevarni
Res je, da se pri nekaterih duševno bolnih pojavljajo nasilni vzgibi, še posebej pri tistih, ki imajo diagnosticiran soobstoj več motenj, npr. duševno motnjo, zasvojenost ter antisocialno motnjo, kar je pogost vzorec pri kriminalcih. Vseeno pa se moramo zavedati, da še zdaleč niso vsi duševno bolni nasilni do drugih ljudi.
Nemalokrat so duševno bolni sami žrtev, ne povzročitelj, nasilja s strani drugih oseb, ali pa se samopoškodujejo.
- Prehranske motnje so stvar izbire, za njimi trpijo le ženske
Ne gre za kaprice in modno muho, kot menijo nekateri. Prehranske motnje, anoreksija, bulimija, prenajedanje in ortoreksija so odsev hude duševne stiske.
Prav tako ne drži, da za prehranskimi motnjami trpijo le ženske. Po nekaterih raziskavah je med anoreksiki kar 10-25% moških, med ljudmi s prenajedanjem pa 25% moških. Oba spola lahko stisko odražata tudi tako, da imata kompleksen odnos do hrane, povezan z zavračanjem čustev, kontrolo ter kaznovanjem svojega telesa in hudim trpljenjem.
Ne glede na naše predsodke o duševnem zdravju torej velja, da je dobro, če damo obsodbe na stran, ter se potrudimo prisluhniti zgodbi vsakega posameznika.
Povzeto po:
Obremenjujoče izkušnje v otroštvu in posledice v odraslosti
Medical myths: Mental health misconceptions