Pripravila: Kristina Šumak
Žalost, razočaranje, izguba zanimanja ali užitka pri vsakdanjih dejavnostih, so občutki, ki so znani prav vsakemu od nas. Padec energije, frustracije in celo obup so del normalnega odziva na izgubo ali razočaranje. Ti občutki navadno trajajo nekaj dni in sami od sebe izzvenijo. Ko pa trajajo dva tedna ali več in pričnejo motiti vsakodnevno funkcioniranje, pa je to slabo razpoloženje lahko znak depresivne motnje.
Opredelitev depresije
Depresija je pogosta in resna motnja razpoloženja. Po svetu je več kot 120 milijonov ljudi z depresijo, še vsaj enkrat toliko pa je tukaj svojcev, ki prav tako občutijo breme te bolezni. Depresija je kompleksna duševna bolezen, ki lahko vpliva na način razmišljanja, počutja in vsakodnevne aktivnosti. Telesni simptomi, ki spremljajo depresijo, povzročajo neugodje in zelo poslabšajo kakovost življenja, tako na delovnem, kot tudi socialnem področju.
Simptomi
- depresivno razpoloženje,
- precej zmanjšani interesi in zadovoljstvo pri domala vseh dejavnostih (skoraj vsak dan oziroma večji del dneva),
- sprememba telesne teže (vsaj 5 odstotkov na mesec),
- nespečnost ali pretirana želja po spanju,
- psihomotorična vznemirjenost ali zavrtost,
- utrujenost oziroma izguba energije, oslabitev življenjske aktivnosti,
- občutki ničvrednosti ali hude krivde, lahko vse do blodnjavosti,
- zmanjšana sposobnost mišljenja oziroma osredotočenja misli in neodločenost,
- ponavljajoče se razmišljanje o smrti, ponavljajoče se samomorilne ideje brez načrta ali z načrtom za izvršitev samomora ali samomorilni poskus.
Vzroki za nastanek depresije
Natančnega vzroka za nastanek depresije ne poznamo. Stroka meni, da jo povzroči preplet več možnih dejavnikov, ki pa se od posameznika do posameznika razlikujejo. Pogosto jo povzročijo izrazito neugodne življenjske okoliščine in dogodki, včasih pa je brez vpliva dednih dejavnikov ni mogoče razložiti.
Med pet najpogostejših vzrokov spadajo:
- Biokemija v možganih: strokovnjaki ocenjujejo, da jo lahko povzročijo spremembe biokemičnih snovi v možganih, predvsem nizke ravni dopamina, serotonina in noradrenalina. To povzroči kemično neravnovesje v možganih, ki posamezniku oteži sprejemanje in nadzor svojih čustev.
- Genetika: zgodovina depresije v družini poveča tveganje za nastanek te duševne bolezni. Vseeno pa se lahko pojavi tudi pri posameznikih, katerih družinski člani niso imeli te bolezni. Družinska anamneza depresije je torej pomembna, vendar ni vedno edini dejavnik tveganja. Po nekaterih dostopnih podatkih naj bi bil odstotek lastnosti, ki je lahko posledica genov – le okoli 37 odstotkov.
- Osebnost: Pesimistični ljudje ter ljudje z nižjo samopodobo in nižjo toleranco do stresa imajo več možnosti za nastanek depresije.
- Težavni življenjski dogodki: Depresija se bolj pogosto pojavi pri ljudeh, ki jih spremljajo zelo težke življenjske situacije, npr. zlorabe, nasilje ali revščina. K večji dovzetnosti za depresijo pa lahko pripomorejo lahko tudi drugi dejavniki, kot je npr. ločitev, smrt bližnjega, finančne težave, selitev ali sprememba okolja. To vrsto imenujemo reaktivna depresija, saj je reakcija na določeno težavno življenjsko situacijo.
- Zdravstvene težave: Možnost za nastanek depresije se poveča, če so prisotne druge bolezni, predvsem rak, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, Parkinsonova bolezen, hormonska obolenja. Glede na študije, ni natančno jasno, ali depresija povzroča omenjena zdravstvena stanja ali obratno.
Dejavnike pri razvoju depresije lahko razdelimo v tri skupine:
- dejavniki, ki naredijo človeka bolj dovzetnega za depresijo: depresija v družini, negativne izkušnje v otroštvu, kronične telesne bolezni…
- dejavniki, ki depresijo sprožijo: neprijetni dogodki v okolju, zdravstvene težave, izgube (smrt v družini, razpad partnerske zveze, izguba službe …),
- dejavniki, ki depresijo vzdržujejo: ti dejavniki so lahko enaki dejavnikom, ki človeka naredijo dovzetnejšega za razvoj depresije in dejavnikom, ki depresijo sprožijo, dodatno pa se pridružijo še neprijetnosti, ki nastanejo zaradi depresije same, ko oseba slabše rešuje težave in se težje znajde.
Zdravljenje depresije
Depresijo, tudi najhujše primere, je mogoče zdraviti. Prej kot se zdravljenje začne, bolj učinkovito je. Depresijo običajno zdravimo z zdravili, psihoterapijo ali kombinacijo obojega. Način zdravljenja je odvisen od trajanja in globine depresije. Blage depresije lahko izzvenijo tudi same, pri hujših oblikah, ko se stanje poglablja in se simptomi množijo in večajo, posameznik pa jih več ne obvlada, takrat je nujno, da osebe v stiski poiščejo pomoč. Prvi korak je lahko pregled pri zdravniku ali drugemu ustreznemu strokovnjaku na področju duševnega zdravja. Depresiven človek se za obisk pri zdravniku pogosto ne odloči sam, bodisi ker ne prepozna svojih težav, bodisi ker meni, da mu ni pomoči, pogosto pa je razlog tudi strah pred stigmatizacijo. Zato je izredno pomembno, da znake depresije pozna čim več ljudi, ki bodo lahko posameznika usmerili k ustreznim virom pomoči.
Če pri sebi prepoznate znake depresije, je pomembno, da čim prej poiščete strokovno pomoč. Veliko ljudi misli, da bodo lahko sami kos tej bolezni ali da bo sčasoma preprosto izginila. Takšno razmišljanje lahko bistveno podaljša čas zdravljenja ali vodi celo v poslabšanje zdravstvenega stanja.
Strokovno pomoč nudimo tudi v Družinskem centru mir, kamor se lahko obrnete po pomoč zase ali za svoje bližnje.
Viri:
https://www.everydayhealth.com/depression/10-key-questions-about-depression/what-is-depression.aspx (pridobljeno 16.3.2022)
https://www.nimh.nih.gov/health/topics/depression (pridobljeno 16.3.2022)