Avtorica: mag. Anja Mesarič
Ko se srečujemo s težavami, kot so anksioznost, depresija ali druge duševne stike, poskušamo na različne načine poiskati pot do boljšega počutja. Eden izmed načinov je lahko tudi branje. Branje kot pomagalo pri procesu okrevanja je terapevtski pristop, ki ga poznajo številne psihoterapevtske usmeritve. Biblioterapija, kot se imenuje uporaba branja v terapiji, se praviloma uporablja kot terapevtski pristop v okviru določenega terapevtska procesa in ne kot samostojna psihoterapevtska modaliteta. Pristop je primeren za uporabo tako v skupinski kot tudi individualni terapiji, pri ljudeh vseh starosti. S podajanjem svojih odzivov in sprejemanjem odzivov drugega na prebrano snov spodbuja učenje pomensko globlje komunikacije, tako v individualni terapiji kot v skupini, kjer je še posebej koristna za utrjevanje skupinske povezanosti.
Kaj beremo? Beremo to, kar nas uči (učbenike), kar nas dodatno izobražuje (strokovno literaturo), kar nas vsestransko in sprotno informira (časopisi, informativne spletne strani, revije, …), kar nas osrečuje in v nas vzbuja občutek lepega (leposlovna književnost) ter kar nas plemeniti, krepi, daje smisel, spodbuja zdravje ipd. (priročniki za osebno rast, duhovnost, …). Človek, ki išče samega sebe, lahko najde pravo pot tudi z branjem. Tako kot smo se kot otroci poistovetili z junaki prebranih zgodb in pravljic, se lahko najdemo tudi v izbranem terapevtskem branju. Dobre zgodbe nam sporočajo, da nismo sami. Pripovedujejo nam o bolečinah in radostih, ki jih je nekdo drug čutil podobno ali povsem enako kot mi. To je lahko izrazito odrešujoča izkušnja. Lahko nam pomaga ubesediti tisto, kar je dolgo v nas ostajalo neizgovorjeno. Z branjem pridobivamo nova spoznanja, ob branju lahko jočemo ali se smejimo. Z branjem se lahko prečistimo.
Kako poteka psihoterapija s pomočjo branja? V individualnem terapevtskem procesu klient in terapevt skupaj presodita, katere dogodke ali tematike iz klientovega življenja želita nasloviti v terapiji s pomočjo branja. Terapevt nato predlaga gradivo, za katerega presodi, da bo lahko klientu v pomoč pri naslavljanju teh težav v terapiji. Klient in terapevt se nato pogovarjata o tem, kako se protagonist zgodbe loteva reševanja težav, kaj se lahko klient iz njegove zgodbe nauči zase. V skupinski terapiji eden od članov skupine prebere gradivo in svoja razmišljanja in odzive predstavi skupini. Tako se spodbuja empatičnost, osebna rast in komunikacijske veščine posameznika in povezanost v skupini.
Pri tem je pomembno, da ima terapevt dovolj široko znanje o gradivu, ki mora biti primerno tako za tematiko, ki jo naslavlja, kot za klienta, ki mu je gradivo namenjeno. Vsi seveda nismo enako vešči bralci, prav tako nekateri beremo raje kot drugi, zato je pomembno vedeti, kakšno gradivo nas pritegne, ali je za nas ustreznejši priročnik ali nas bolje nagovori leposlovno delo.
Ključna vprašanja, ki si jih lahko zastavimo, ko beremo so:
- O čem razmišljam ob branju?
- Kakšne življenjske spodbude in misli dobim ob branju?
- Katera misel ali dogodek me je najbolj pritegnil?
- Katera misel ali ideja iz prebranega gradiva mi najbolj ostaja v mislih?
Biblioterapija nam lahko pomaga pridobiti boljši uvid v osebne izzive in težave s katerimi smo prišli v terapijo ter razviti tiste strategije, ki nam bodo najbolj pomagale pri njihovemu premagovanju.
Še nekaj nasvetov za branje:
- Leposlovje beremo počasi, z občutkom; časopise in informativne strani beremo diagonalno.
- Strokovno literaturo beremo premišljeno in temeljito; ob branju si izpisujemo posamezne misli ali stavke.
- Prav je, da imamo vsaj nekaj osebnih kosov gradiva, knjig ali priročnikov, ki jih lahko vzamemo v roke kadarkoli in si tako ustvarimo svojo osebno ali družinsko knjižnico
- Prijetno je branje iste knjige skupaj s partnerjem in se o prebranem pogovarjamo.
- Včasih lahko preberemo samo odlomek ali krajši odsek, morda pesem.
- Po zaključenem branju, ki se nas dotakne, je priporočljivo zapisati svoje razmišljanje ali odmev, ki je v zvezi z našim življenjem tukaj in zdaj.
VIRI:
Hriberšek, E. 2010. »Knjiga in branje kot oblika terapije.« V: Zdravljenje odvisnosti od alkohola: skripta za zdravljence in svojce. J. Kociper, ur. Str.: 65-70. Društvo za zdravo življenje Nova pot.
Lindberg, S. 2021. What is Bibliotherapy? (pridobljeno 28. marca 2022).