Začetek praznovanja 20. obletnice Družinskega centra mir
25. maja 2025 bomo v Družinskem centru praznovali 20. obletnico ustanovitve. Leto priprave bodo zaznamovali različnih dogodki, od kulturnih do strokovnih srečanj.
Zato vas vabimo, da se nam pridružite na koncertu kvarteta Feguš, ki bo v soboto, 25 maja 2024 ob 18.00, v samostanski cerkvi na Strossmayerjevi 17 v Mariboru (vhod z dvorišča). Vstopnine ne bo, vaši prostovoljni prispevki bodo namenjeni sofinaciranim programom Družinskega centra mir.
V primeru, da bi želeli darovati večji znesek, nam pišite. Uvrstili vas bomo, če boste želeli, med donatorje na naši spletni strani.
Program
Josef Suk: Meditacija na staročeški koral »Sveti Vaclav«, Op. 35
Daniel Schnyder: Godalni kvartet št. 3
I. »Alexander and Roxanne«
II. »A Sunday Morning in Harlem«. Choral in F
III. »Wedding dance«
Antonín Dvořák: Godalni kvartet v Es- duru, op. 51 »Slovanski«
Allegro ma non troppo
Dumka (Elegija). Andante con moto
Romanca. Andante con moto
Finale. Allegro assai
Josef Suk je Meditacijo na staročeški koral Sveti Vaclav, op. 35, napisal leta 1914. Osnova skladbe je koral iz 12. stoletja, ki opeva češkega vojvodo in svetnika Vaclava iz 10. stoletja. Sveti Vaclav, zavetnik Češke, je pokopan v katedrali svetega Vida v Pragi. Kot vojvoda in vzoren kristjan je veliko naredil za blagostanje češkega naroda. Josef Suk je skladbo napisal, da bi z njo: »utrdil upanje v vrnitev moči v roke češkega naroda po koncu vihravega besnenja«. Tako kot mnogi Čehi je tudi Suk verjel, da bo Češka po koncu prve svetovne vojne dosegla neodvisnost z razpadom avstro-ogrskega cesarstva. Delo je leta 1914 prvič izvedel Češki godalni kvartet, v katerem je Suk štirideset let igral drugo violino, in ga je ponavljal na skoraj vseh koncertih vse do konca prve svetovne vojne. Skladba se začne s počasnim razmišljujočim razpoloženjem in z nezaznavnim vstopom korala. Premišljeno razraščanje glasbe doseže višek v prošnji k Bogu za osvoboditev, ki ji sledi razrešitev v tolažbi in spokoju. Meditacija na staročeški koral Sveti Vaclav sodi v skladateljevo drugo ustvarjalno obdobje, ki je nastopilo po smrti njegovega profesorja s praškega konservatorija in tasta, skladatelja Antonína Dvořaka in s smrtjo njegove ljubljene žene, Dvořakove hčerke Otillie. Ti dogodki so iz skladatelja izvabili introspektivno in kompleksno glasbo s poudarjeno čustvenostjo. To je bilo obdobje politonalnosti, masivnih glasbenih fraz v strukturi in zvočni pripovednosti, s katerimi je izrazil ves svoj ustvarjalni potencial.
Daniel Schnyder – rodil se je leta 1961 v Zürichu, živi v New Yorku – je ugleden skladatelj in izvajalec tako na področju jazza kot klasične glasbe. Posnel je več kot deset zgoščenk z lastnimi deli za založbe Enja Records, Col Legno, Koch Jazz, CCnc, Universal, BIS, TCB, Arabesque in Red Records. Njegova orkestralna dela in skladbe za komorne zasedbe izvajajo in snemajo po vsem svetu.
Med drugim je pisal po naročilu Orpheus Chamber Orchestra New York, Tonkuenstler Orchestra Dunaj, Radio Symphony Orchestra Berlin, Norrlands Operan Švedska, Chicago Sinfonietta, Vienna Art Orchestra, Tonhalle Orchestra Zürich (4th Symphony, po naročilu Davida Zinmana), Opere iz Berna (»Tempest« po Shakespearu), NDR Orchestra iz Hannovra, NDR Big Band Nemčija, Milwaukee Symphony Orchestra, Absolute Ensemble New York pod vodstvom Kristjana Järvija (Bass Trombone Concerto za Davida Taylorja) in St. Paul Chamber Orchestra. Za album »Absolution« (Enja Nova) je bil leta 2002 nominiran za nagrado grammy v kategoriji najboljši posnetek komornega orkestra.
Daniel s svojim triom – z Davidom Taylorjem in Kennyjem Drewom jr. – nastopa na turnejah po Evropi in Avstraliji. Poleg njegovih skladb je v programu še glasba Gershwina, Bacha, Vivaldija, Wagnerja in Ellingtona, s katero povezuje svetove klasične glasbe in jazza. Pogosto nastopa v zasedbah saksofon in godalni kvartet, kjer združuje kompozicijo in improvizacijo, jazz in tradicionalno komorno glasbo. Piše tudi orkestrske variacije na teme glasbenih ikon, kot so Rolling Stones, Duke Ellington ali Jimi Hendrix.
V spomin na 120- let smrti Antonína Dvořáka bomo slišali Godalni kvartet v Es-duru, imenovan »Slovanski«. Skladatelj ga je napisal po naročilu violinista Jeana Beckerja – 1. violinist takrat enega najpomembnejših evropskih komornih sestavov, Florentinskega kvarteta. Po uspehu skladateljevih prejšnjih del, ki jih je navdihnila ljudska glasba slovanskih narodov, je Becker prosil, da naj bo tudi novi kvartet napisan »v slovanskem duhu«. Dvořák je želel imeti delo čim prej pripravljeno, vendar so mu številne zunanje okoliščine preprečile, da bi ga dokončal. Po večkratnih prekinitvah pri delu, je skladatelj marca 1879 končno dokončal kvartet. Istega leta je delo izšlo pri založbi Simrock in je nosilo posvetilo »Jeanu Beckerju«.
Kljub dejstvu, da je bilo to delo naročeno in da se nanj ni mogel osredotočiti v celoti kot bi si želel, je Dvořák na koncu ustvaril eno svojih najizvirnejših in najbolj izrazitih komornih del. Delo prežema občutek življenjskega zadovoljstva in veselja ob dosedanjih uspehih. Dvořák je z vsem srcem sprejel zahtevo po pisanju glasbe s slovanskim pridihom: tematsko gradivo, ritmi in harmonija so tesno povezani v duhu ljudske glasbe in izrazito stilizirani obliki. Oba zunanja stavka sta napisana v sonatni obliki z majhnimi tradicionalnimi odstopanji.
Drugi stavek je ena lepših Dvořákovih dumk, s katero ima skupno načelo izmenjevanje dveh zelo kontrastnih tem. Tretji stavek je označen kot »Romanca« in je res čudovit lirično – nokturno – zasanjan stavek, intimnega razpoloženja. Zadnji stavek je stiliziran živahen češki ljudski ples »skočná«.
Kvartet je bil prvič izveden v Berlinu 29. julija 1879 in sicer na domu Josepha Joachima, briljantnega violinista tistega časa. Prva dokumentirana javna izvedba dela je bila v Magdeburgu 10. novembra 1879; ni znano, kateri kvartet je delo izvedel. Sloves kvarteta se je hitro razširil in v prvih nekaj mesecih po izvedbi, je bilo delo predstavljeno v Pragi, Hamburgu, na Dunaju, v Halleju, Hannovru, Hildesheimu, Kasslu in Stuttgartu.
Godalni kvartet Feguš je glasbeni fenomen, saj ga sestavljajo štirje bratje: violinista Filip in Simon Peter Feguš, violist Andrej Feguš in violončelist Jernej Feguš. Prvič so javno nastopili leta 1992 in v tej zasedbi delujejo že 30 let.
Aktivna glasbena pot jih je popeljala na odre številnih evropskih prestolnic: London, Dunaj, Pariz, Berlin, Praga, Firence, Rim, Atene, Zagreb in drugih. Nastopili so v znamenitem Carnegie Hall v New Yorku ter Washingtonu (ZDA). Njihova biografija beleži skoraj 600 koncertov.
Glasbeno pot Kvarteta Feguš so usmerjali številni glasbeni pedagogi, saj so se šolalo v rodnem Mariboru, pa tudi v Celovcu, Firencah, Sieni in Gradcu. Bili so med zadnjimi študenti velikih glasbenih osebnosti preteklega stoletja: Piero Farulli (Quartetto Italiano), Milan Škampa (Smetana Quartet), Isaac Stern, Norbert Brainin (Amadeus Quartet), Stefan Goerner (Carmina Quartet). Za študij v Firencah so prejeli štipendijo takratnega italijanskega predsednika C. A. Ciampija.
Sodelovali so s številnimi umetniki in skladatelji: D. Schnyder, N. Borenstein, D. Bobić, T. Svete, M. Feguš, M. Mihevc, S. Cvilak, J. Lotrič, A. Kornienko, E. Neumeister, J. Wildner, B. Zagoranski, W. Woelfer Roth, B. Lipovšek in drugimi. Igrali so kot solisti s simfoničnim orkestrom SNG Maribor in z Big Bandom Univerze za glasbo v Gradcu. Koncertirali so na številnih festivalih: »Orlando Festival« (Nizozemska), »Festival Pablo Casals« (Francija), »Trieste Love Jazz« ( Italija), »Strings Only« (Hrvaška), »Festival del Quartetto D´archi« (Italija), »Evmelia festival« (Grčija), »DAM festival« (Kosovo), Festival Ljubljana, Kogojevi dnevi in drugih.
V sezoni 2005/06 so kot rezidenčni kvartet SNG Maribor izvedli ciklus šestih koncertov posvečenih 250-letnici rojstva W. A. Mozarta. Posneli so celotno glasbo za slovenski igrani film Najdenček. Snemali so za ORF, ARD, France Musique, RTV Slovenija in Radio Maribor, posnetki godalnega kvarteta Feguš pa so izdani na štirih zgoščenkah z deli skladateljev L. Janáčka, M. Ravela, H. Wolfa, A. von Weberna, D. Bobiča, M. Feguša, T. Sveteta, V. Parme, I. Štuheca in E. Berana.
So prejemniki številnih nagrad in priznanj, med drugim mestnega pečata mesta Maribor in Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture.
Jernej F
Sponzorji:
