Marec 2012
Iz uvodnika
V nosečnosti se vzpostavi zelo globok odnos med materjo in otrokom. Otrok je popolnoma odvisen od mame. Po rojstvu otroka pa ima oče v družini zelo pomembno vlogo, saj otroku odteguje popolno materino razpoložljivost. Razdalja, ki se ob tem vzpostavi, otroku pomaga ozavestiti lasten izvor in razviti samostojnost. S tem pa tudi zakonski odnos zopet zavzame pravo mesto. Mama je po naravi nagnjena k temu, da vsemu reče »da«, vendar je za otrokovo dobro potrebno izreči tudi »ne« – ne da bi bila pri tem otroku odtegnjena nežnost. S tem se otrok nauči obvladovati in opuščati nekoristne vzgibe. V otrokovih očeh je tako mama še vedno mogočna, a nič več vsemogočna.
Novosti v našem centru:
Z začetkom leta 2012 se je prepolovila finančna podpora Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve delovanja Družinskega centra mir. Konec februarja smo bili primorani dvigniti prispevke uporabnikov za 5 evrov. Priporočamo se za donacije in vam bomo hvaležni za vsak, tudi manjši dar, ki nam ga boste namenili. Tako bomo lahko še naprej pomagali družinam, parom in posameznikom v stiski. Na spletno stran smo postavili obrazec za donatorje in natančnejši opis našega delovanja.
Novost na spletni strani so Izkušnje naših uporabnikov iz katerih lahko razberemo pomen terapije za posameznike, pare in družine.
Terapevti Družinskega centra mir sodelujemo kot Ringarajini strokovnjaki s spletnim portalom Ringaraja.net.
Vključili smo se v projekt Kompas dobrega počutja: brošura. Če vas zanima kako dobro se počutite, lahko izpolnite Vprašalnik za samooceno dobrega počutja.
Vabimo vas:
V Terapevtsko skupino mir in v zakonsko skupino se lahko vključite tudi med letom.
V pogovorni oddaji na Radiu Brezje se bomo v ponedeljek, 2. aprila 2012 ob 21.00, pogovarjali o različnosti moškega in ženskega čustvovanja ter o strahu.
Za izlet do Svetih treh kraljev po Bistriškem vintgarju, ki bo v soboto, 17. marca, se prijavite.
Priporočamo:
Tudi v oddaji Turbulenca je potekal pogovor o očetih. Za očete in mame …
Spletna stran Alenke Rebula je dobila novo podobo. Med bogatimi vsebinami boste gotovo našli tudi kaj zase.
Zakonca in terapevta Nada in Boštjan Trtnik sta v oddaji Partnerski odnosi spregovorila o pomenu negovanja odnosa.
V Tednu možganov bo v Mariboru 14. marca predavanje z naslovom Komunikacija v možganih, možgani v komunikaciji.
Uvodnik
Očetov »ne« pri vzgoji otrok
V zadnji številki revije Božje okolje me je me drugim nagovoril pogovor s francoskim pediatrom, dr. Aldom Naouriem. Za vas sem iz tega pogovora povzela nekaj misli: Zakonca sta si med seboj različna in se dopolnjujeta. Sta podoba dvojne lestve, ki lahko stoji zato, ker se kraka opirata drug na drugega. Njuno dopolnjevanje prinaša ravnovesje, ki je nujno potrebno za vzgojo otrok. Za otrokov razvoj sta namreč potrebna oba načina, materinski in očetovski: tenkočutna ženska vztrajnost, ki je namenjena zagotavljanju otrokovih potreb, in njej nasprotno moško posredovanje, ki uravnoteži in otroku pomaga, da se utrdi, obvladuje svoje želje in tako prestopi od nagonskega, naravnega odzivanja v kulturo, kar mu omogoča vključitev v družbeno življenje.
V nosečnosti se vzpostavi zelo globok odnos med materjo in otrokom. Otrok je popolnoma odvisen od mame. Po rojstvu otroka pa ima oče v družini zelo pomembno vlogo, saj otroku odteguje popolno materino razpoložljivost. Razdalja, ki se ob tem vzpostavi, otroku pomaga ozavestiti lasten izvor in razviti samostojnost. S tem pa tudi zakonski odnos zopet zavzame pravo mesto. Mama je po naravi nagnjena k temu, da vsemu reče »da«, vendar je za otrokovo dobro potrebno izreči tudi »ne« – ne da bi bila pri tem otroku odtegnjena nežnost. S tem se otrok nauči obvladovati in opuščati nekoristne vzgibe. V otrokovih očeh je tako mama še vedno mogočna, a nič več vsemogočna.
Družba danes spodbuja očetovo odsotnost, materi pa onemogoča, da bi očetu priznala prvo mesto. Otrok je tako prepuščen materini moč, ki je posledično vse manj pripravljena »deliti« otroka. Materini mogočnosti se mora nujno nasproti postaviti moč, ki jo uteleša oče.
Včasih je bila očetova avtoriteta neomajna, danes pa se nam to zdi skoraj nesprejemljivo, zakonci so izgubili svojo veljavo, število ločitev je naraslo, povečalo se je število enostarševskih družin. Odslej posameznik zahteva spoštovanje vsake, tudi najmanjše želje, otroci so postali odvisni od užitka, mladi so se pustili prepričati, da lahko dobijo vse, še več, da imajo pravico do vsega. »Vse in takoj« je popolnoma pregnal čakanje, ki razvija potrpežljivost, ustvarja odmik ter omogoči zorenje.
Če oče ne sprejme svoje vloge postavljanja meja najprej sebi in potem otrokom, nazadujemo v prevlado nagonov in pristanemo naravnost v barbarstvu.
Ob koncu branja sta se mi utrnili dve misli. Najprej hvaležnost za vse očete, ki so uspeli ohraniti in razvijati svoje mesto v družini. Takoj za tem pa sočutje z družinami, kjer to ni bilo tako, kjer očetje niso zmogli biti očetje, kjer pri otrocih ostaja pogrešanje, ki se kaže v različnih oblikah. Zaključiti pa želim z željo po odrešenju vloge moža in očeta v družini.
s. Veronika Verbič, zakonska in družinska terapevtka