Čustvena in spolna zloraba v otroštvu glede na rezultate novih raziskav zaznamuje ženske možgane z različnimi vzorci. Čustvena zloraba vpliva na možganske predele povezane s samozavedanjem, spolna zloraba na predele povezane z genitalnimi občutji. Študija povezuje specifične tipe zlorabe s simptomi, ki jih žrtve izkušajo kasneje v življenju.
Raziskava, ki je objavljena v American Journal of Psychiatry, prikazuje možgane 51-ih žensk v Atlanti, ki so bile vključene v večji projekt raziskovanja posledic zgodnje travme. 28% udeleženk je bilo resno zlorabljanih v otroštvu. Trpele so zaradi različnih kombinacij zanemarjanja in čustvene, fizične in spolne zlorabe. Drugih 23 ni izkusilo zanemarjanja ali drugih zlorab ali ničesar. Udeleženke so bile stare od 18 do 45 let, povprečna starost je bila 27 let.
Za ugotavljanje izkušenj iz zgodnjega otroštva udeleženk so uporabili standardni vprašalnik travme v otroštvu. Njihove možgane so skenirali, da bi izmerili debelino različnih predelov korteksa. Debelina korteksa je povezana z razvojem možganov, debelejši predeli običajno nakazujejo bolj zdrav razvoj. Možgani se, podobno kot mišice, razvijajo kadar jih uporabljamo, zato so bolj »natrenirani« predeli večji.
Zloraba lahko poseže v razvoj. Za soočenje z velikim stresom lahko možgani spremenijo vzorce signaliziranja tako da uberejo druge poti in nekatera področja možganov se ne razvijejo zaradi premajhne dejavnosti. Možgani otroka, ki je bil posiljen, se odzovejo z zmanjšano povezljivostjo področij, ki so bila prizadeta.
»Če je bila zloraba seksualna so vidne spremembe v somatosenzoričnem področju možganske skorje, ki je področje sprejemanja telesnih signalov in ustvarja občutja in zaznave«, pravi Jens Pruessner. Somatosenzorična področja ustvarjajo zemljevid v možganih, ko posamezno območje procesira senzacije specifičnega dela telesa. Pruessner nadaljuje, da imajo v primerjavi z nezlorabljenimi ženskami »zlorabljene ženske zoženje na področjih, odgovornih za genitalije.«
Veliko žrtev spolne zlorabe poroča o seksualnih težavah v odraslosti, kot sta npr. zmanjšana želja po odnosih in zmanjšano doživljanje, čeprav so te spremembe odvisne od pogostosti in količine zlorab. Včasih trpijo zaradi kroničnih genitalnih bolečin. Pruessner navaja, da »nekatere študije namigujejo, da bi lahko bilo zoženje možganske skorje v tem predelu povezano z zmanjšanim pragom bolečine, tako da lažje zaznavajo bolečino kot dotik«. Pri nekaterih ženskah se je pokazalo zoženje na področjih, povezanih z obrazom in usti, kar je lahko posledica zlorab na teh telesnih delih.
Čustvena zloraba pusti drugačne brazgotine. Spremembe so bile vidne na področjih, ki so povezana z razumevanjem in nadzorovanjem čustev ter prepoznavanjem in odgovarjanjem na čustva drugih. »Zoženje smo opazili na področjih, ki so povezana z zavedanjem samega sebe in čustveno regulacijo. To so področja v prefrontalni možganski skorji in v predelih, ki se aktivirajo, kadar osebe prosimo, da razmišljajo o sebi ali o svojih čustvih,« pravi Pruessner.
Čustveno zlorabljene žrtve so lahko nagnjene k depresiji, čemernosti ter izjemni ali zdolgočaseni čustveni odzivnosti, kar je odvisno od osebe in določenih okoliščinah. Pruessner pravi, da »imajo v odraslosti težave s premišljevanjem o sebi in iskanjem pravega načina za ravnanje s čustvi«.
Študija ni spremljala žensk od otroštva, zato ne more dokazati, da so te spremembe v možganih povzročile zlorabe. Možno je, da so zoženja posledica kasnejšemu izogibanju zdravim izkušnjam.
Pri čustveni in spolni zlorabi lahko zmanjšano povezanost preobremenjenih možganskih predelov razložimo kot samoobrambni odziv.
Spremembe niso bile majhne. Medtem ko je npr. zdrava debelina 5 mm, je bila pri zlorabljenih od 3 do 4 mm. To ne pomeni, da okrevanje ni mogoče. pri večini žrtev se simptomi ne razvijejo. Raziskava kaže, da se lahko možgani zelo spremenijo s pravim načinom podpore in čustvene nege. Razumevanje dogajanja med in po zlorabi raziskovalcem pomaga najti načine kako pomagati na pravi način.
Originalni članek je prevedla in skrajšala s. Polonca Majcenovič.