Ko preteklost boli …
Nova spoznanja o človekovem razvoju kažejo, da imamo ljudje sposobnost spominjati se preteklih dogodkov zelo natančno. Nekaj, kar se nam je zgodilo ali kar smo doživeli v preteklosti, lahko podoživimo v sedanjosti. Spomnimo se lahko posameznih prizorov, glasov, občutij, vonja, tudi dotika. Spomnimo se lahko lepih in manj lepih trenutkov. Bolj tistih, ki so bili bolj čustveno obarvani, ki smo jih močneje čustveno doživeli. Nekateri dogodki ostanejo v našem spominu kratek čas, nekateri vse življenje.
Naše sposobnosti spominjanja in hranjenja spominov se začnejo že zelo zgodaj. Raziskovalci s področja nevrologije (D. Chamberlain, D. Siegel idr.), ugotavljajo, da se novorojenčki spominjajo dogodkov v času nosečnosti npr. glasbe, ki jo je mama poslušala v času nosečnosti, različnih zvokov, glasov … Skozi življenje se v naših možganih shrani veliko spominov, lepih in manj lepih. Kadarkoli se spominjamo izkušenj, dogodkov iz preteklosti nas lahko prevzamejo določena občutja. Spomini in čustva se lahko prebudijo, ne da bi to hoteli. Posebej boleči spomini imajo to moč, da se jih spomnimo takrat, ko si jih ne želimo. In rane, ki niso zaceljene, bodo bolele tudi v sedanjosti. Velikokrat ne moremo iti naprej, ker preveč bolijo dogodki iz preteklosti, ker ob spominih na pretekle boleče izkušnje doživljamo razočaranje, obžalovanje. Velikokrat drugim ali sebi ne zmoremo odpustiti, ker v sedanjosti bolijo rane iz preteklosti.
Pa vendar ne moremo hkrati živeti v dveh časovnih obdobjih; preteklosti in sedanjosti. Ne moremo spremeniti niti enega samega trenutka, ki je minil niti zbrisati ene same neprijetne izkušnje. Kar se nam je zgodilo, je del našega življenja in vse kar lahko storimo je to, da izgovorimo, kar čutimo, sprejmemo, odpustimo sebi in drugim ter živimo naprej. Včasih je to zelo težko in je potrebno veliko besed, da vzamejo moč bolečini. Včasih je potrebna psihoterapevtska pomoč, da zmoremo izstopiti iz začaranega kroga ponavljajočih se spominov, obtožb, obžalovanja. Vračanje v preteklost nas lahko ovira, da ne zmoremo iti naprej, živeti v polnosti odnose in svoje življenje, ustvarjati nekaj novega … Tako kot ni dobro bežati pred preteklostjo, tako ni dobro, če se preveč ukvarjamo z njo. Če bežimo pred preteklostjo ali če se ustavimo v njej, bo bolečina iz preteklosti še vedno prisotna v našem življenju, odnosih, in sedanjosti ne bomo mogli v polnosti živeti ter z upanjem zreti v prihodnost. Bo kot senca, ki nam vedno sledi, dokler se ne srečamo z njo. Vsaka izkušnja nam lahko pomaga rasti in iz nje lahko nastane nekaj lepega. Samo ovrednotiti jo moramo in dopustiti, da nas nekaj nauči.
mag. Kornelija Ferčak, zakonska in družinska terapevtka
Vabimo vas:
- V četrtek, 21. 5. 2015 ob 18.00 bo peti, zadnji, večer v okviru praznovanja 10 letnice Družinskega centra mir. Z nami bosta dr. Katarina Kompan Erzar in dr. Tomaž Erzar. Predavala bosta o Konfliktu v zakonskem odnosu. Vhod v dvorano je na Strossmayerjevi 17. Prosimo vas, da pridete pravočasno, ker bomo začeli točno ob 18.00. Prosimo tudi, da se čim prej prijavite: spletna prijava alie-pošta ali telefon 02/23 45 800, če spletna prijava morda ob vaši prijavi ne bi delovala.
- Pridružite se lahko zakonski skupini z organiziranim varstvom za otroke, terapevtski skupini mir in podporni skupini za starše samohranilce in razvezane.
- Več o naših programih lahko preberete na naši spletni strani.
Družinski center mir sodeluje in pripravlja odgovore na vprašanja o odnosih, starševstvu, vzgoji za spletno stran Ringaraja.net.
Priporočamo udeležbo v programih, ki jih pripravlja Družina in življenje ter Zavod iskreni.net. Negujmo odnose, ne čakajmo, da se odtujimo drug od drugega v vrtincu vsakdanjika.
Posredujemo še prošnjo p. dr. Ivana Platovnjaka:
Spoštovani razvezani in ponovno poročeni razvezani zakonci!
Želim vas prositi za sodelovanje in nasvet.
- maja 2015 bo na Teološki fakulteti mednarodni simpozij o družinski in istospolni problematiki. Povabili so me k pripravi predavanja: Razveza in ponovna poroka razvezanih zakoncev: prekinitev življenja s Kristusom in Cerkvijo ali pa možnost novega začetka zavzetega življenja z njima?
Kot duhovniku mi je že vrsto let dano, da poslušam težke in boleče zgodbe ljudi, ki so doživeli stisko ločevanja, razveze zakonske zveze in iskanja nove poti. Poslušal sem tudi stiske tistih, ki so po svoji razvezi našli novega partnerja in so se ponovno poročili kljub temu, da niso dobili ničnosti svojega cerkvenega zakona.
Želim pripraviti predavanje, ki bo v duhu papeža Frančiška, ki je zapisal: »Cerkev bo morala uvajati svoje člane – duhovnike, redovnike in laike – v to ‘umetnost spremljanja’, da se bodo vsi naučili sezuti si čevlje z nog pred sveto zemljo drugega (2 Mz 3,5). Svojemu ravnanju moramo dati zdravilen ritem ljubezni, s spoštljivim pogledom sočutja, ki pa hkrati ozdravlja, osvobaja in bodri k zorenju v krščanskem življenju.« (Veselje evangelija, 169). Glede tega vprašanja tudi izredna sinoda »terja pozorno razlikovanje in spremljanje z velikim spoštovanjem.«
Zato želim vam, dragi razvezani in ponovno poročeni razvezani zakonci, prisluhniti z vsem spoštovanjem, ki ga terja zavedanje, da je vsak izmed vas »sveta zgodba«. Hvaležen vam bom, če si boste vzeli okoli 15 minut časa in odgovorili na anketna vprašanja. Vaše odgovore bi potreboval do 16. maja 2015.
Anketo najdete na spletni strani: https://www.1ka.si/a/65621. Anketa je povsem anonimna.
Za vaše sodelovanje se vam lepo zahvaljujem.
p. Ivan Platovnjak