Družinski center mir

Družinski center mir praznuje 15. obletnico delovanja. Ustanovile so ga šolske sestre na pobudo s. Veronike Verbič. 25. maja 2005 je bil registriran, 7. oktobra je bil blagoslov prostorov. 

V tem času smo prehodili pot polno zanimivih izzivov, ki so nas utrjevali in nam pomagali rasti pri našem poslanstvu in delu. Ob ustanovitvi Družinskega centra mir je bilo začrtano poslanstvo centra: prinašati mir v medsebojne odnose in različne življenjske situacije naših uporabnikov, do katerih pristopamo odgovorno, strokovno in s sočutjem, kar nas umešča v stoletno duhovno dediščino sv. Frančiška Asiškega, ki je pristopil k bližnjim ne glede na njihovo vero, narodnost in  kulturo.

To poslanstvo nas še vedno spremlja in je postalo trden temelj našega dela, ko pomagamo,  dajemo preventivno in terapevtsko podporo družinam, zakoncem, parom, posameznikom ter otrokom in mladostnikom. Naše sodelovanje poteka z različnimi strokovnimi službami kot so Centri za socialno delo, Varna hiša, materinski dom in krizni center ter zdravstveni dom. Še bolj pomembno pa je, da smo pomagali in pomagamo veliko družinam, zakoncem, posameznikom, otrokom in mladostnikom pri reševanju njihovih težav in preizkušenj.  

September je čas, ko v Družinskem centru mir začenjamo s polnim zagonom.  Terapevtska in psihosocialna pomoč sta osnovni dejavnosti, kjer išče pomoč največ družin, zakoncev, parov, posameznikov.  S pomočjo terapevtke, strokovne delavke spoznavajo, raziskujejo, iščejo rešitve iz stiske in načine za medsebojno razumevanje ter osebnostno rast. Poleg terapevtskega dela in psihosocialne pomoči, ki potekata neprekinjeno vse leto,  v jesenskem času začenjamo tudi skupinami. V letu 2020/2021 bodo delovale: 

• skupina za ženske, v kateri se je mogoče ob intenzivni osebnostni rasti učiti medosebnih odnosov, zaupanja in reševanja konfliktov.
• biblioterapevtska skupina, v kateri bodo udeleženci ob knjigi spoznavali sebe, svoje potrebe, želje, misli, vrednote, čustva in ob tem lahko spreminjali vedenjske vzorce. 
• podporna skupina za ločene, ki je namenjena ženskam in moškim, ki se soočajo z razvezo zakonske zveze ali razhodom zunajzakonske zveze. 

Glede na povpraševanje bomo pripravili tudi različna predavanja na temo medosebnih odnosov, komunikacije, samopodobe itn., in izvajali supervizijo za strokovne delavce. 

V Družinskem centru smo trenutno mag. s. Polonca Majcenovič, mag. Kornelija Ferčak Folnovič, Sibila Nidorfer, Monika Vuk, ter stažistki Katja Maksić in Sara Burmen. 

Ob praznovanju 15. obletnice ustanovitve Družinskega centra mir se bo zvrstilo nekaj zanimivih dogodkov in aktivnosti. Center za krepitev zdravja pripravlja v sodelovanju z nami, predavanje namenjeno širši javnosti z naslovom Stres, depresija in tesnoba, ki bo v četrtek, 8. oktobra 2020, od 18.00 do 19.15. Na predavanju, ki ga organizirajo psihologi zaposleni v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, bodo predstavljene glavne značilnosti stresa, stresnega odziva, skupaj pa bomo ugotavljali ali se je s stresom sploh mogoče učinkovito soočati. Prav tako se bomo pogovarjali o tesnobi, čemu nastane in kakšno vlogo ima v našem življenju ter o depresiji, najpogostejši duševni motnji našega okolja. Center za krepitev zdravja ZD Maribor bo za nas, sodelavke, pripravil delavnico z naslovom Aktivni odmor.  

Ob priložnosti 15. obletnice ustanovitve smo v Družinskem centru mir v sodelovanju s fotografinjo Polono Avanzo pripravili koledar za leto 2021. Z njim smo želeli prikazati resničnost življenja v družinah in približati otrokovo doživljanje miru v družini. Sredstva, ki jih bomo zbrali z prodajo koledarja in donacijami bomo pomagali družinam v stiski, ki potrebujejo terapevtsko pomoč.

Osrednje praznovanje bomo obeležili v ponedeljek, 28. septembra 2020 v Lutkovnem gledališču z lutkovno predstavo Bimberli. 

Hvaležni za 15 let se z zaupanjem oziramo v prihodnost.

mag. Kornelija Ferčak Folnovič

V Družinskem centru mir smo v sodelovanju s fotografinjo Polono Avanzo pripravili koledar za leto 2021. Z njim smo želeli prikazati resničnost življenja v družinah in približati otrokovo doživljanje miru v družini. Z nakupom koledarja boste pomagali družinam v stiski, ki potrebujejo terapevtsko pomoč.

Z možnostjo dotiska logotipa predstavlja darilo in sporoča, da je skrb za osrečujoče medsebojne odnose v družini ena od vaših vrednot.

Koledarje brez logotipa (cena 10 EUR) boste lahko kupili v Družinskem centru mir od 20. septembra naprej.

Tehnične podrobnosti:

• format koledarja A3 (ležeči format)
• prostor za logotip 47.5 x 6 cm
• notranjost 170g matt premazni, ovitek 350g matt premaz.
• 13-listni + podložni karton

Naročila za najmanj 200 koledarjev z logotipom:

• iz ekoloških razlogov spet z žico (kot zvezek)
• logotip: prostor za logotip je 6 centimetrov visoka pasica bele barve, ki se nahaja na spodnjem delu koledarja(pod slikami)
• offset tisk

Pod 200 kosov logotipa ne natisnemo. Naročila sprejemamo do 20. novembra 2020, koledar prejmete 1. decembra 2020. Cena enega koledarja je 6 EUR.

200 kos = 1110,2 EUR (vštet DDV 22%)

300 kos = 1183,4 EUR (vštet DDV 22%)

400 kos = 1244,4 EUR (vštet DDV 22%)

 V ceno koledarja pri teh količinah ni vključena poštnina. Posamezno pakiranje koledarja v folijo znaša 0,15 EUR.

Koledar lahko naročite na info@dc-mir.si. Ob naročilu se bomo dogovorili za vašo donacijo, ker so cene koledarjev le za tiskanje, naš namen pa je zbiranje donacij. Po naročilu pošljemo predračun in po prejemu plačila začnemo s tiskom. Dobavni rok je 10 dni.

Florjančič tisk d.o.o.

Vsak s svojo zgodbo vstopa ponovno v september. Je tudi čas konca počitnic in začetka šole. Za nekatere to pomeni veselje, ponovno snidenje s sošolci, prijatelji, nabiranje znanja. Za druge bo leto prehoda, na novo v srednjo šolo ali fakulteto, nova pričakovanja in izzivi. Nekaterim pa vse to lahko pomeni tesnobo, ko se bo treba učiti ali tudi spet vstopiti v razred. Podobna čutenja lahko veljajo tako za otroke kot starše. Staršem je v veselje, da bodo otroci spet vključeni v šolo, da jih ne bo treba cele dneve animirati in da bo ponovno vzpostavljena rutina dneva. Nekateri pa čutijo skrb in tesnobo, kako bodo spet speljali to šolsko leto.

V preteklih dnevih sem se ob eni deklici spominjala, kakšna je bila moja prva šolska torba in ob tem seveda tudi vseh zgodb povezanih s šolskim časom. Ja, je danes drugače, zagotovo. Razmišljam, da od nekdaj nekateri niso najraje hodili v šolo in niso imeli najboljših ocen. Sprašujem se, če se takrat nismo toliko spraševali o vsem tem doživljanju niti kot otroci in niti učitelji niso dali temu toliko poudarka, vsaj v svojem spominu ne. Tudi ocene so včasih bile krivično dobljene. Redkokateri od staršev je nasprotoval. Prav tako so bili vrstniški pretepi skoraj normalni. Ne želim pisati o sojenju, kaj je prav, kaj narobe in kdaj je bilo boljše. Zagotovo so danes časi, ko se o marsičem lahko spregovori, čuti in občuti in spreminja v dobro vseh.

Čas počitnic načeloma velja za brezskrben čas. Otroci lahko gredo kasneje spat, pogledajo kak film zvečer ali so do teme zunaj in zjutraj jih ni treba pravi čas zbuditi. Kakor da pozabijo, da je šola sploh kdaj obstajala.  Za odrasle je podobno doživljanje v času dopusta in vrnitev v službo lahko pomeni »stiskanje v trebuhu« oziroma tesnobo in skrbi. Morda se spomnite na ta občutek, če bo otroku težko ponovno začeti šolo. Vprašajte se kaj bi takrat potrebovali, kaj bi vam pomagalo? Morda to, da lahko nekomu poveste svoje občutke in vam ta oseba pokaže sočutje, vam verjame, morda le objem. In to ponudite svojemu otroku.

In kakšna je še vloga starša?

Poskrbeti za rutino.

Z brezskrbnih počitnic nazaj v pravočasno vstajanje. In pred tem pravi čas v posteljo in pred tem tuširanje in predvsem večerno umirjanje. Morda zvečer brez televizije, telefona v zameno za družinski pogovor ali branje knjige.

Prosti čas.

Čas, ko ni treba misliti in delati za šolo. Naj bo to tudi vsak dan, vsaj kakšna ura. Tudi za starše je dobro, da v dnevu odmislijo službene obveznosti in se sprostijo. Seveda odvisno kakšen je način sprostitve. Otroci radi rečejo, da je to čas na telefonu, igricah. Lahko kot starši daste spodbudo še za druge sprostitve? Družabne igre, pogovor, sprehod. Tempo življenja včasih temu med tednom nasprotuje. Morda naredite družinski urnik in vanj vključite še zdravo sprostitev.

Skrb za domače naloge.

Otroci potrebujejo različno spremljanje, nekateri so takoj samostojni, drugi potrebujejo pomoč. A domače naloge, so njihove naloge. Kot starši ga ob tem spremljajte, naučite ga dnevne rutine, da ob določeni uri pregleda kaj je delal v šoli in kaj ima za naslednji dan ter da naredi domače naloge.  Naredi jih naj sam, morda le ob vas, če je potrebno. Ja, morda bodo kdaj narobe narejene. Vendar se bo naučil.

Prepoznavanje lastne tesnobe.

Starši za svojega otroka želijo najboljše, da bi bil srečen, zdrav, uspešen, se znal vključiti v družbo, imel prijatelje… Vendar to lahko kdaj pomeni pritisk za otroka. Če ne izpolni vseh pričakovanj, to pomeni, da so starši nezadovoljni, nesrečni in otrok ni zadovoljil njihovih potreb, torej ni dovolj dober. Dovoliti, da otroku kdaj v čem ne uspe ali mu ne uspe takoj ali ne čisto po pričakovanjih staršev in še vedno boste zanj in ob njem.

Zanimanje za doživljanje v šoli.

Vprašajte svojega otroka »Povej mi tri dogodke, ki so bili danes za te v šoli dobri?« in »Povej mi tri dogodke, ki ti niso bili všeč?«. Vprašanja so dovolj odprta, da otrok lahko pripoveduje in ni namigovanja na »je bilo v šoli vse v redu?«, ko otrok ponavadi odgovori z »ja«, da so starši zadovoljni in ni treba vrtati in spraševati naprej. Prav tako otrok dobi izkušnjo, da mu je v enem dnevu lahko nekaj všeč, se počuti dobro in tudi da so stvari, ki mu ne ugajajo in je tudi žalost, jeza, strah.

Naj bo vstop v september zgodba hvaležnosti za vse kar ponuja ta čas, tudi z vstopanjem v šolo, ki pomeni nova znanja, izkušnje, izzive in doživetja za vse vključene.

Sibila Nidorfer, strokovna delavka v Programu mir – psihosocialna pomoč za otroke, mladostnike in družine.

Vir: Back to School Dos and Don’ts