Doživljanje praznikov

Pripravila: mag. Kornelija Ferčak Folnovič

Božično novoletni prazniki so čas v letu, ko smo obkroženi z družino, božičnimi pesmimi, praznovanji, darili, dobrimi željami. To je čas bližine, srečevanj in druženja, povezanosti, ljubezni, veselja. V ljudeh božični prazniki prebujajo vzdušje topline, nostalgijo, dobrotljivost. To je tudi čas spominjanja in hvaležnosti za vse, kar smo doživeli v letu, ki se poslavlja, in čas spominjanja našega otroštva. Toda tako kot se prijetna čustva v decembrskih dneh lahko okrepijo, se tudi neprijetna lahko poglobijo.

Za nekatere ljudi so božično novoletni prazniki polni stresa in težkih čutenj. Namesto veselja in hvaležnosti  doživljajo negotovost, tesnobo, žalost, samoto … Težka čutenja v prazničnem času so posledica različnih dejavnikov. Nekateri so izgubili ljubljeno osebo in ostali sami ter se prvič srečujejo s situacijo, ko za praznike ljubljene osebe ni. Nekateri živijo daleč stran od družine, sorodnikov in se ne morejo srečati z njimi. Nekatere so epidemiološke razmere ali bolezen prisile v izolacijo, v nekaterih družinah je prisotno nerazumevanje, odtujenost … in zaradi tega ne morejo praznovati skupaj. Tudi če smo obdani z družino, lahko v težkih osebnih preizkušnjah, čutimo samoto, osamljenost, če ne moremo bolečine deliti z drugimi.

Težka čutenja so lahko del osebnih izkušenj iz preteklost, iz primarne družine. Če so naši prazniki v otroštvu bili zaznamovani s konflikti, nerazumevanjem, nasiljem, alkoholom v družini, lahko ob praznikih začutimo tesnobo, žalost, čeprav sedaj živimo v drugačnih odnosih in je že veliko let preteklo od otroških let. Prebujeni čustveni spomini nam ponovno prinašajo čutenja, ki jih ne bi radi čutili. V takih trenutkih je pomembno zavedanje, da naša preteklost nima več moči, če ji tega sami ne dovolimo. Zdaj lahko ustvarjamo praznike, kot si jih sami želimo.

Težka čutenja so lahko tudi posledica prevelikih pričakovanj. Preplavljeni smo podobami in oglasi, ki nas prepričujejo, da bi morali naši prazniki biti polni daril, obloženih miz, druženja s sorodniki, prijatelji, mi pa nasmejani in srečni. V oglasih in v božičnih filmih velikokrat vse teži k popolnosti. Vendar so tudi prazniki čas, kjer ni popolnosti. Tako kot v vsakodnevnem življenju lahko tudi v času praznikov doživimo neuspeh, nerazumevanje, napetost v odnosih. Lahko čutimo več stresa zaradi vsega, kar nismo uspeli narediti, čeprav smo načrtovali. Hitreje lahko nastanejo zapleti, nepredvidljive situacije, ker je praznični ritem drugačen od vsakdanjega, več smo skupaj in nastane več priložnosti tudi za nesporazume. Kako se soočamo s takšnimi situacijami?  Zmoremo biti takrat sočutni do sebe in do drugih?

K slabemu razpoloženju lahko pomaga primerjanje in obremenjevanje s tem, kako in kje praznujejo drugi, kako se obdarujejo … Ko primerjamo naše življenje in okoliščine z drugimi ali ko primerjamo naše doživljanje v različnih obdobjih našega življenja, lahko začutimo žalost in razočaranje. Primerjanje uničuje naše veselje. Se zmoremo veseliti svoje enkratnosti in biti hvaležni za naše praznovanje Božiča?

Tudi finančne skrbi in negotovost glede financ, obremenjevanje glede obdarovanja so lahko razlog za slabo počutje, tesnobo in stisko.

Pri soočanju s težkimi čutenji v prazničnem času nam lahko pomaga:

Zavedanje. Ko se zavemo svojih čutenj, lahko v veliki meri vplivamo na to, kako bomo odreagirali, kaj bomo naredili. Na to, kaj v določenem trenutku čutimo, ne moremo vplivati. Čustva prihajajo spontano in ne moremo odločati o tem, ali bomo čutili žalost, strah … Lahko pa se odločimo, kako se bomo soočili s tem občutki. Dobro je, da jih sprejmemo, ni pa potrebno, da jim sledimo in jih še povečujemo z negativnim razmišljanjem.  Zavestno se lahko trudimo biti pozorni na tisto, kar je pomembno: povezanost, razumevanje, spoštovanje in opuščamo vse tisto, kar nas oddaljuje od sebe, drugih, povzroča konflikte.

Sočutje. Pomembno je tudi, da smo sočutni do sebe in do drugih; da iščemo dobro pri sebi in drugih, v naših odnosih, da zmoremo odpuščati, ko pride do nesoglasij in biti hvaležni za tisto kar imamo.

Skrb zase, za dobro počutje. Ko začutimo težka čutenja, moramo poskrbeti zase. Poskrbeti moramo za svoje telesno zdravje, ki vključuje dovolj spanja, telesno aktivnost, zdravo prehrano, odsotnost opojnih substanc, ki lahko poslabšajo naše počutje. In poskrbeti moramo za duševno zdravje, pri čemer nam lahko pomaga pogovor z osebo, ki nam je blizu, s psihoterapevtom … Če so občutja močna in nam onemogočajo normalno funkcioniranje, je potrebno poiskati zdravniško pomoč.

Biti prisotni v sedanjem trenutku. Na preteklost in prihodnost ne moremo vplivati.  Samo v sedanjosti se lahko soočamo z našimi čustvi, jih ubesedimo, sprejemamo, spreminjamo. V sedanjem trenutku lahko ustvarjamo praznike preproste, lepe in doživete. Upajmo si praznike narediti svoje: brez pritiskov, kaj bi vse morali narediti, pripraviti, kakšna darila kupiti … Opustimo, kar nas spravlja v stisko in naredimo, kar nam prinaša zadovoljstvo in mir.

Naj bo praznični čas prežet z  drobnimi trenutki radosti, mirom in hvaležnostjo, da bomo doživeli praznike v našem srcu.

 

Vir: https://www.hqtherapy.com/remembering-dealing-loneliness-anxiety-depression-christmas/ 20. 12. 2021

Call Now Button