Avtorica: Anja Mesarič
V času še svežih novoletnih zaobljub, ki imajo vse eno skupno značilnost, da jih namreč praviloma ne izpolnimo, je morda primerno kaj napisati o prokrastinaciji. Gre za termin, ki opisuje odlaganje zahtevnejših opravil in nalog v korist manj zahtevnih, zanimivejših ali zabavnejših. Prokrastinacija je nekaj, kar počnemo do neke mere, v določenem času, vsi. Težava se pojavi, kadar tako vedenje postane nekaj, kar nam preprečuje, da bi učinkovito opravljali vsakodnevne naloge ali zahtevnejše življenjske projekte. Prokrastinacija je lahko tudi eden od simptomov globljih duševnih težav, kot je recimo ADHD ali depresija. Vendar se pogosto pojavlja tudi pri sicer zdravih ljudeh in povzroča nemalo težav, ki lahko prerastejo tudi v hujše življenjske stiske. Ko navada prelaganja postane splošna življenjska drža, ugotovimo, da smo se odpovedali številnim aktivnostim, ki so nas nekoč navdihovale. Izgubimo stik z dobrimi prijatelji. Opustimo nekoč dragocen hobi. Dragoceni trenutki naših življenj lahko tako odidejo v pozabo, medtem ko po nepotrebnem odlagamo stvari, ki so za nas pomembne.
Prokrastinacija ima veliko odtenkov. Lahko je simptom nelagodja, strahu pred neuspehom, perfekcionizma, dvoma vase, tesnobe, depresije, ipd. Lahko se začne s predpostavko, da je neka aktivnost pretežka, prezapletena, strašljiva ali dolgočasna. Praviloma vedno nastane na podlagi negativnih izkušenj in spomina.
S prokrastinacijo se razgradi naša sposobnost regulacije svojih misli in truda na način, ki vodi k doseganju dolgoročnih ciljev. Ta razgradnja se začne, ko v neki svoji prioritetni nalogi zaznamo nekaj negativnega ali neprijetnega. Takrat zamenjamo to aktivnost z neko drugo s pričakovanjem, da se bomo k prvi vrnili kasneje. Vendar se to ne zgodi. Albert Bandura, profesor in psiholog iz Stanforda, je razvil metodo šestih korakov samoregulacije, s katero bi si naj pomagali iz prokrastinacije in se lotili aktivnosti zdaj.
- Korak
Zaustavite proces prokrastinacije tako, da vzamete premor. To je vaš prvi znak vzpostavitve nadzora. Če obstaja velika verjetnost, da preskočite ta korak, si omislite znak ali opomnik, ki vas spomni, da se je potrebno ustaviti. Primer: Poklicati morate zobozdravnika in se naročiti na pregled. S klicem odlašate, saj je obisk zobozdravnika za vas vedno neprijetna izkušnja. Ko na telefonu iščete telefonsko številko zobozdravnika, se naenkrat spomnite, da še niste preverili neke zanimive spletne strani. Tukaj je potreben prvi korak. Opomnite se, da je vaš prvi cilj trenutno, da odpravite zobobol.
- Korak
V drugem koraku se poskusite upreti impulzivnemu vedenju. Spomnite se, da je vaš vsakdan sestavljen iz številnih podobnih dogodkov, ko uporabite razum za regulacijo impulzov. Primer: Zavestno se odločite, da ne boste odprli tiste zanimive spletne strani, ker vam razum pravi, da je potrebno slediti svojemu cilju in odpraviti zobobol, čeprav vas impulz po ugodju sili k prokrastinaciji.
- Korak
V prvih dveh korakih ste postavili okvir za refleksijo. Razmislite o tem, kaj doživljate ko začutite željo po prokrastinaciji. S katerimi mislimi in občutki se želja pojavi ter katere so misli, ki vam pomagajo prokrastinacijo vzdrževati in opravičevati. Primer: Razmislite o tem, kaj si poveste, ko prestavljate telefonski pogovor. Razmišljate o tem, kako zoprno je, ko morate čakati, da se kdo oglasi, kako nedvomno ne boste dobili termina, ki bi vam ustrezal, kako je bolje počakati na jutri.
- Korak
V tem koraku ovrednotite svoje razmišljanje kot nepotrebno odlašanje, kot zavajajoče razmišljanje. Primer: Ne sprejmete takih misli. Gre za prelaganje in spomnite se, da vaš cilj ni izogibanje neprijetnostim ampak preprečitev zobobola. Vprašate se, zakaj bi bilo bolje poklicati jutri kot danes. Odgovorite si in se odločite, da pokličete.
- Korak
Na podlagi svoje odločitve si načrtujte potrebne korake za preprečitev prokrastinacije – za začetek zdaj. Ne glede na situacijo je vedno vsaj del aktivnosti tak, ki ga lahko nemudoma začnete opravljati. Primer: Odločili ste se, da boste poklicali. Vzemite si nekaj minut in sami pri sebi izdelajte načrt, kako boste to izvedli. Vzeli boste telefon, odprli kontakte, poiskali številko, poklicali in se naročili.
- Korak
Na koncu preverite svoje odločitve in jih po potrebi prilagodite. Primer: Ko vzamete telefon v roke, se vam odpre spletna stran, ki jo želite pogledati. Spomnite se na svoje odločitve v prejšnjih korakih in se odločite, da boste jo pogledali šele po tem, ko se boste naročili k zobozdravniku, kot nagrado.
Vir: Knaus, William. (2002) Procrastination Workbook: Your Personalized Program for Breaking Free from the Patterns that Hold You Back. New Harbinger Publications.