Avtorica: mag. Kornelija Ferčak Folnovič
Družina, ne glede na to, kakšna je, oblikuje vsakega od nas. Zakonski in družinski terapevti se s tem spoznanjem srečujemo vsakodnevno pri svojem delu, ko s klienti odkrivamo njihov svet odnosov. Lepi in težki trenutki, izkušnje, ki jih doživimo v primarni družini, zaznamujejo naše življenje, oblikujejo našo osebnost, bolj kot se tega sami zavedamo. Ob starših spoznavamo kdo smo, kakšni so odnosi, svet okrog nas. Učimo se komunikacije, izražanja čustev, reševanja težav, vstopanja v odnose, vrednot … Spoznavamo, kaj pomeni biti ljubljen in kaj pomeni ljubiti.
Vez med starši in otrokom je bistvenega pomena za njegov razvoj na spoznavnem, čustvenem in socialnem področju. Ob starših raste in se uči življenja. Več ljubezni, sočutja, spoštovanja, razumevanja, bo otrok ob starših deležen, več občutka varnosti in ljubljenosti bo čutil. Če pa je v družini prisotno nasilje, se bo začel nasilju prilagajati in bo čutil več strahu, dvoma, lahko tudi agresivnosti. S čustveno dediščino, ki jo otrok dobi doma potem odhaja v svet in gradi nove odnose.
Družina pa je tudi prostor oblikovanja staršev. Tako kot se otrok uči ob starših, se tudi starši učijo ob otroku. In lekcije, ki jih osvajamo ob otrocih so zelo dragocene, če smo le dovolj ranljivi in jih znamo sprejeti. Otroci nas lahko spomnijo, kaj je pomembno v življenju, če jim le dovolimo. Učijo nas:
- brezpogojne ljubezni – kako velika je naša ljubezen in kaj pomeni darovati se za drugega; ta ljubezen ne pozna sebičnosti, zavisti, tekmovalnosti in vedno daje prednost drugemu;
- občudovanja – najbolj preproste stvari so za otroka vredne, da se zanje zanima, jih občuduje, nič ni samoumevno in vse je zanj dragoceno;
- živeti sedanji trenutek – majhni otroci ne poznajo časa in niso obremenjeni z njim, obstaja samo sedanjost in samo sedanji trenutek je pomemben …
- veseliti se – koliko navdušenja in veselja imajo otroci; ne potrebujejo posebnih dogodkov, velikih daril, vedno novih presenečenj, da bi se veselili;
- spoznavati sebe – naše odzive in čustva, zakaj reagiramo na določen način, kako doživljamo sebe, druge …
Tsabary (2017) pravi, da »kadar so starši prisotni v sedanjem trenutku, kadar se učijo in rastejo ob svojih otrocih, takrat uspeva celotna družina. Vsi njeni člani živijo neobremenjeno in brez strahu … Opolnomočeni s samozavedanjem, z brezmejno vero vase in osvobojeni pri izražanju samih sebe lahko svobodno raziskujejo, odkrivajo in udejanjajo svoje pristno bistvo. »
Naj bo družina prostor ljubezni in učenja. Da bi le zmogli biti ranljivi, odprti za nova spoznanja in si dovolili rasti v ljubezni.
Vir:
Tsabary, S. (2017). Prebujena družina. Ljubljana: Učila.
