Pomembnih 63 dni

Avtorica: mag. s. Polonca Majcenovič

Nekaj časa nazaj sem se prijavila na podcast dr. Caroline Leaf, ki se vse od 1980 ukvarja z raziskovanjem vpliva našega uma na nevroplastičnost možganov ali sposobnost možganov, da se z učenjem spreminjajo. Kot terapevtka z velikim navdušenjem poslušam njene ugotovitve, ki so nastale na podlagi premnogih raziskav.

Iz pogovorov razberem, da se je res veliko ljudem vtisnila v srce misel preminulega pevca Đorđeta Balaševića. Le zakaj se je njegov opis življenja: “Na grobu imaš datum rojstva in datum smrti. Tista črtica med njima … no, tisto je življenje,” dotaknil mnogih? Moj odgovor je, ker je življenje dragoceno in nam ni vseeno kaj je in kaj bo s to našo “črtico”. Velik del črtice lahko porabimo za miselno zapletanje, ki bi se ga dalo prav lepo razplesti, če bi le vedeli kako. Leafova predlaga eno od rešitev.

Trenutno raziskuje učinkovitost petstopenjskega, 21 dnevnega detox programa s pomočjo skeniranja možganov, krvnih testov in merjenja dobrega počutja, kar so alternative zdravil za anksioznost, depresijo in vsiljivih misli. Preliminarni rezultati so pokazali znatno zmanjšanje simtomov v primerjavi s kontrolno skupino, vse do 81%, depresije in anksioznosti s pomočjo upravljanja misli (angl. mind-management). Udeleženci raziskave so se naučili kako sprejeti anksioznost in depresijo, v nasprotju s pristopom, ko samo želimo odstraniti vse simptome. To nikakor ne pomeni, da zavrčamo pomoč psihiatra ali psihoterapevta, kadar to pomoč potrebujemo, in da lahko tovrstno osebno delo samo nadomesti psihiatrično pomoč.

Večina, ki pride na terapijo zaradi duševnih težav, si želi samo eno: “Naj to izgine!” V prispevku sem strnila pristop nevrokroga, ki nam utegne priti prav pri soočanju z različnimi mislimi, ki nam niso v dobro na nobeni ravni, ne telesni, ne psihični, ne duhovni, ter nas pehajo v stisko in bolezen.

V naših možganih se ves čas nekaj dogaja. Kadar razmišljamo, čutimo in se odločamo, proizvajamo kvantne energijske valove in možgani se odzivajo elektromagnetno in kemično. Strupene misli vdrejo v naše telo kot virus in telo se brani, ker jih doživi kot tujek. porušijo namreč notranje ravnotežje, in mi se počutimo ogroženi ne glede na to ali vse to prihaja od zunanjih ali notranjih dejavnikov.

 

 

 

 

 

 

Ni treba posebej poudarjati, da se naši možgani skozi življenje precej spreminjajo. Toda ali lahko prevzamemo nadzor nad tem postopkom? Caroline Leaf trdi, da lahko. Ne glede na to, ali gre za čustvene travme, tesnobo ali preprosto razširitev baze znanja (morda pred testom), lahko prestrukturiramo svoje možgane in to energijo prenesemo v pozitivno smer. “Plastičnost se zgodi, če ti je všeč ali ne, zato pomaga, če nadzorujemo ta proces,” pravi.

In kaj za to potrebujemo? Le malo pozornosti. “Um je ključnega pomena za nadzor nad vašimi možgani,” dodaja Leafova. Izoblikovala je pet korakov, ki jih je poimenovala nevrokrog (angl. neurocycle).

1. korak: Zberite se.

Najprej se zberemo. To lahko storimo na več načinov. Leafova predlaga meditacijo, dihanje, celo skrbna prehrana ali vadba nam lahko pomaga pri pripravi možganov na prihodnje delo. Ne glede na to, katero pot izberemo, se zavedajmo, kako se počutimo in kaj razmišljamo. Če na primer poskušamo zmanjšati svojo tesnobo, je prvi korak ozaveščanje teh signalov: “O čem razmišljam? Kakšni so moji opozorilni signali? Kakšen je ta moteč občutek?”

Takšno zavedanje ni tako enostavno. Potrebujemo od sedem do trideset minut na dan. Ker gre za čustveno zahteven proces, se omejimo na kratek čas. Za prehod na naslednjo stopnjo bomo lahko potrebovali celo več dni.

2. korak: Razmislite.

V drugem koraku si postavljamo “zakaj”  vprašanja. Osredotočimo se na to, česar se poskušamo naučiti – naj bo to obvladovanje tesnobe, šolskih nalog ali priprave na razgovor – in razmislimo o vseh nezavednih mislih, ki se začnejo pojavljati. Ogledamo si te čustvene opozorilne signale in poskusimo odkriti vse informacije, ki jih lahko pridobimo iz teh misli – ali se mogoče spomnimo česa, kar je povezano s tem, kar čutimo?

Tudi ta korak ni enostaven. “Včasih ga ljudje potisnejo stran, vi pa se morate spet zbrati in iti naprej in nazaj,” pravi Leafova. Morda porabimo nekaj minut za zbranost, nato približno pet minut razmišljamo. Lahko, da bomo potrebovali več dni.

3. korak: Napišite.

Prva dva koraka verjetno zahtevata največ truda. Notranje delo ni enostavno. Ko pa smo končno pripravljeni na 3. korak, Leafova svetuje, naj začnemo zapisovati na papir. “Za pisanjem je cela znanost,” pravi. “Ko pišeš, na lep način aktiviraš določene dele možganov.” Ko zapisujemo svoje misli, lahko dosežemo kognitivno pretočnost in dobesedno spravimo misli iz glave na papir, kar je pomembno zlasti za obvladovanje tesnobe: “V nasprotnem primeru potisnete [misli] v vaše telo, do ravni vaših celic, ” pravi Leafova. Seveda bomo morda med pisanjem začutili stresni odziv, a vsaj te misli sprostimo iz telesa, namesto da bi jih potlačili.

4. korak: Spremenite.

Kako lahko svoje misli preoblikujemo v miselne možnosti? Ne prepustimo se smao in zgolj čustvom. Na notranje dogajanje pogledamo z drugačnega stališča. Tako se bomo  počutili kompetentno s svojimi mislimi, namesto da bi nas prevzel val čustev.

5. korak: Delujte.

V zadnjem koraku preberemo, kar smo zapisali, in se spomnimo kakšno drugo možnost smo našli, ter odkrijemo preprosto dejanje, ki ga bomo uporabili, ko se prikradejo te misli. Lahko se odločimo, da bomo blago in počasi trikrat vdihnili. Lahko imamo svoj stavek, ki si ga izgovorimo vsaj sedemkrat na dan, da se zavestno spomnimo na svoje obvladovanje misli. Ne glede na to, kaj nam ustreza, izberemo nalogo, ki ji je enostavno sledimo čez dan.

Pomembno: Ta postopek naj ne bi bil končan v enem dnevu. Krepitev možganov zahteva delo in dolgoročno zavzetost. Leafova trdi, da potrebujemo 63 dni, da se pojavi nevroplastičnost. 21 dni potrebujemo, da svoje misli “razbijemo” in začnemo graditi na novo, toda prava nevroplastičnost se zgodi po 63 dneh,” pravi.

Torej bodimo potrpežljivi: če na primer poskušamo preusmeriti svoje možgane, da postanejo manj zaskrbljeni, se bomo po opravljenih petih korakih morda še vedno počutili stresno. pomembno je, da ne izgubimo upanja. Navsezadnje spreminjanje možganov ni enostaven podvig.

Vsak lahko pri sebi preveri kakšen je njegov način soočanja. Morda so se nam pojavila vprašanja: “Katere misli v mojem vsakdanu so moteče in me zastrupljajo? Ne gre samo zame, tudi za odnose, v katerih sem. Marsikaj bi se lahko spremenilo, ampak smo na to pripravljeni? To je pa korak, ki je potreben, da se sploh spustimo v ustvarjanje tistega novega, kar je za nas dobro.

Literatura:

Yes, You Can Change Your Brain: How To Do It In 5 Steps, From A Neuroscientist

NeuroCycle Workshop with Dr. Caroline Leaf

Call Now Button