Jeza – zdravo čustvo ali težava? (Prvi del)

Avtorica: Monika Vuk

Med ljudmi se pojavlja mnogo dilem o tem, ali je jezo primerno izražati med ljudmi oziroma ali je sploh normalno občutiti jezo. Iz tega razloga sem v članku v nadaljevanju opisala, kaj jeza sploh je, kdaj je njeno izražanje zdravo in celo koristno ter kateri so vedenjski vzorci, kjer pa je izražanje jeze povsem nekoristno za posameznika in okolico ter prinaša veliko bolečine v odnose.

V naslednjem, drugem delu, pa bodo opisani vzroki nezdravega načina izražanja jeze ter na kakšen način odpraviti te vedenjske vzorce.

Kaj je jeza?

Vsaka oseba se od časa do časa počuti jezno – biti jezen je namreč povsem človeško. Jeza je povsem normalno, zdravo čustvo, ki se pojavi, če se čutimo:

  • napadene,
  • zavedene,
  • frustrirane,
  • podcenjene ali imamo občutek, da se nam dogaja krivica.

Jeza ni »slabo« čustvo, je celo koristna, saj nam pomaga identificirati težave ali stvari, ki nas prizadenejo, nas motivira k spremembi in doseganju ciljev ter nam pomaga ostati na varnem ali se braniti v nevarnih situacijah, saj nam da moč, energijo, da nekaj naredimo, poskrbimo za sebe ali postavimo mejo.

Večina ljudi bo izkusila epizode jeze, ki so pod nadzorom in nimajo večjega efekta na njihovo življenje. Učiti se prepoznati, izražati in ravnati z jezo je pomembno tudi za naše duševno in fizično zdravje.

Kdaj jeza postane težava?

Jeza postane težava, ko ni nadzorovana in škodi nam in ljudem okoli nas. To se zgodi:

  • ko jezo redno izražamo skozi vedenje, ki ni koristno za nas in okolico,
  • ko ima jeza negativne posledice na naše splošno duševno in fizično zdravje,
  • ko naša jeza postane sredstvo za doseganje cilja, pri čemer blokira našo sposobnost čutenja čustev drugih,
  • ko nismo razvili zdravih načinov za izražanje jeze.

»Občutek imam, da vse vre v meni, se več ne obvladam in samo govorim, kričim … Sploh ne opazim, kaj se dogaja okrog mene, ne vem več, kje sem.«

Kaj je jezno vedenje, ki ni koristno?

Kako se obnašamo, ko smo jezni, je odvisno od tega, kako dobro prepoznavamo in se soočamo s svojimi čustvi ter kako smo se jih naučili izražati.

Ne izražamo vsi jeze na enak način. Na primer, nekateri nekoristni, neustrezni načini izražanja jeze so:

  • agresija, usmerjena proti okolici in nasilno vedenje v obliki kričanja, preklinjanja, loputanja vrat, udarjanja ali metanja stvari in fizičnega ali verbalnega nasilja,
  • agresija, usmerjena proti sebi, kot na primer govorjenje samemu sebi, da se sovražimo, odrekanje samemu sebi stvari, ki bi nas pomirile, sem sodi tudi samopoškodovanje,
  • nenasilna ali pasivna agresija, ki se izraža skozi ignoriranje ljudi in upiranje, da bi z njimi govorili, upiranje nalogam ali namerno slabo opravljanje nalog, zamujanje z nalogami ali opravljanje nalog zadnjo minuto, sem sodi tudi sarkazem.

»Ne razmišljam, samo sprostim napetost, jezo usmerim proti sebi ali se znesem nad prvo stvarjo, ki jo vidim. Sploh ne opazim, kako uničujoče je bilo, dokler ne naredim.«

Če je jeza izražena navzven z agresijo in nasiljem, je to zastrašujoče in uničujoče za ljudi okrog nas ter prinese ogromno bolečine v naše odnose. Takšno izražanje jeze ima lahko resne posledice, kot so izguba družine, službe ali težave z zakonom. V tem primeru je pomembno, da poiščemo pomoč in podporo, saj bomo na tak način poskrbeli zase in tudi za ljudi okrog nas.

Če jeza ni usmerjena navzven napram drugim, čeprav nikoli ne povzdignemo glasu, gre lahko tudi za nezdrave vedenjske vzorce izražanja jeze, ki so lahko potencialno problematični, kot na primer, da jezo usmerjamo zoper sebe, se samopoškodujemo ali si odrekamo hrano.

Vir: Mind. How to cope with anger. Julij 2018 (pridobljeno 15. oktobra 2021).

Call Now Button