Kognitivna izkrivljanja I.

Avtorica: mag. s. Polonca Majcenovič

Na fotografiji v tem prispevku vidimo izkrivljen pogled na okna. Izkrivljen je lahko tudi naš način razmišljanja. V tem primeru govorimo o t. i. kognitivnih izkrivljanjih.

“Kognitivno” pomeni kaj? Korenine tega izraza so latinske. Cognitus pomeni znano (iz izkušnje), prepoznano. Se nam kdaj dogaja, da ko opisujemo nek dogodek, najdemo predvsem ali pa celo samo negativne strani? V zakonskem odnosu, v katerem sta se mož in žena odtujila, se to rado zgodi. Prav nič pozitivnega več ne najdemo pri drugem. Ali pa se počutimo krive, kadar naredi napako nekdo drug? Kadar se nam takšne stvari dogajajo tu in tam še gre. Kadar pa je to pogosto in lahko že govorimo o vedenjskih vzorcih, gre za kognitivna izkrivljanja. Zaradi njih nastaja v našem življenju vse več in več prostora za stisko.

Osnova kognitivne vedenjske terapije je prepoznavanje kognitivnih izkrivljanj, znanih tudi kot izkrivljeno razmišljanje. Ta izkrivljeni vzorec mišljenja povzroča negativne občutke. S kognitivnimi izkrivljanji se ukvarjajo različne kognitivno vedenjske terapije.

Izraz “kognitivna izkrivljanja” opisuje iracionalne misli ali prepričanja, ki izkrivljajo posameznikovo dojemanje resničnosti, v večini primerov na negativen način. Kognitivna izkrivljanja so precej razširjena, vendar jih je običajno težko prepoznati, če ne vemo kaj iskati. Veliko kognitivnih izkrivljanj se pojavi kot samodejne misli. Težava je v tem, da se pogosto ne zavedamo da lahko te misli spremenimo.

Kognitivna izkrivljanja lahko resno vplivajo na duševno zdravje, saj pogosto vodijo v depresijo, stres in tesnobo. Če z njimi ne ravnamo pravilno, lahko ti samodejni miselni vzorci negativno vplivajo na racionalen, logičen način odločanja.

Vrste kognitivnih izkrivljanj:

Običajno govorimo o 15 glavnih kognitivnih izkrivljanjih, ki lahko pestijo tudi najbolj uravnotežene mislece. Ustavimo se ob njih, poskušajmo prepoznati, če se soočamo s katerim od teh izkrivljanj.

  1. Filtriranje

Filtriranje se nanaša na način, ko lahko prezremo vse pozitivne in dobre stvari v življenju, da se osredotočimo zgolj na negativno. Ujamemo se v past razmišljanja o enem negativnem vidiku situacije, tudi če je obkrožena z obilico dobrih stvari.

  1. Polarizirano razmišljanje / črno-belo razmišljanje

To kognitivno izkrivljanje je “vse ali nič razmišljanje”, v katerem ni prostora za kompleksnosti ali odtenke – vse je ali črno ali belo, sivih odtenkov ni. Če se na nekem področju ne znajdemo najbolje, bomo morda sebe videli kot popolni neuspeh namesto, da bi samo prepoznali, da se na to področje ne spoznamo najbolje.

  1. Prekomerno posploševanje

Prekomerno posploševanje je, kadar en sam dogodek ali trenutek uporabimo kot edini dokaz za splošen zaključek. Na primer, nekdo, ki preveč posplošuje, bi lahko po neuspešnem zmenku rekel, da ne bo šel več na zmenek, ker mu zmenki ne gredo od rok, in da nikoli ne bo našel ljubezni. Prekomerno posploševanje se zgodi, ko oseba postavi pravilo na podlagi enega samega dogodka ali vrste naključij. V takšnih primerih pogosto uporabljamo besedi “zmeraj” ali “nikoli”.

  1. Prenagljeni zaključki

Podobno kot pri prekomernem posploševanju to izkrivljanje vključuje napačno sklepanje o tem, kako sklepamo. V nasprotju s pretiranim posploševanjem enega dogodka se prenagljeni zaključki nanašajo na težnjo, da bi bili v nekaj prepričani brez kakršnih koli dokazov. Na primer, morda smo prepričani, da nas nekdo ne mara, ne da bi imeli prave dokaze, ali pa verjamemo, da se bodo naši strahovi uresničili, preden bomo imeli priložnost zares izvedeti ali se bodo res uresničili ali se ne bodo.

  1. Povečevanje ali zmanjševanje pomena

To izkrivljanje vključuje pričakovanje, da se bo ali se je zgodilo najhujše na podlagi nekega dogodka, ki še zdaleč ni tako katastrofalen, kot predvidevamo. Lahko da naredimo majhno napako v službi in smo prepričani, da bo to uničilo projekt, na katerem delamo. Šef bo pobesnel in izgubili bomo službo. Lahko pa tudi zmanjšamo pomen pozitivnih stvari, kot so dosežki na delovnem mestu ali zaželena osebnostna lastnost. Povečevanje prav tako pretirava s pomenom pomanjkljivosti in težav, hkrati pa zmanjšuje pomen zaželenih lastnosti. Oseba nizke rasti lahko povečuje pomen telesne višine pri zmenkih ali družbenih odnosih in pretirava, kako to vpliva na njegovo raven sreče in dobrega počutja.

  1. Poosebljanje

To je izkrivljanje, ko verjamemo, da vse, kar počnemo, vpliva na dogodke ali druge ljudi. Pri tem ni pomembno, kako nerazumno je to. Oseba s tem izkrivljanjem bo začutila, da ima preveč pomembno vlogo pri slabih stvareh, ki se dogajajo okoli nje. Na primer, verjamemo lahko, da je naša zamuda na sestanek povzročila neuspešni sestanek in da bi bilo vse v redu, če bi prišli pravočasno.

  1. Nadziranje napak

To izkrivljanje vključuje občutek, da je vse, kar se nam zgodi, ali posledica zunanjih dejavnikov ali v celoti posledica naših lastnih dejanj. Včasih je tisto, kar se nam zgodi, posledica stvari, ki jih ne moremo nadzorovati. Včasih pa je to posledica naših lastnih dejanj. Pri izkrivljanju gre za oboje. Lahko da so težavni sodelavci krivi za naše ne ravno briljantno delo, ali pa je vsaka napaka, ki jo stori druga oseba, posledica nečesa, kar smo storili mi.

V drugem delu prispevka, ki bo objavljen 19. aprila 2021, boste lahko spoznali naslednjih osem kognitivnih izkrivljanj.

Nekaj vprašanj za osebni vpogled vase:

  • Je imel takšne težave kdo od mojih staršev ali skrbnikov?
  • Sem v preteklosti razrešil ali preoblikoval katerega od teh izkrivljenih razmišljanja?
  • Se mi zdi, da se soočam s katerim od teh izkrivljanj? Si želim kaj od tega spremeniti?

Vir opisa kognitivnih izkrivljanj: izobraževaanje Dialectical Behavioral Therapy (DBT): DBT Emotion Regulation

 

 

Call Now Button