Pripravila: mag. s. Polonca Majcenovič
Vračati ljubezen bit nežen, hvaležen … Zveni znano? Gre za refren pesmi Svet je tvoj, avtorice in pevke Nine Pušlar, z letnico 2013. Kadarkoli ji prisluhnem začutim koliko pristne topline je v njenem sporočilu. Ga še slišimo v teh epidemičnih časih, ki so spremenili naše navade in tudi odnose? Upam, upam … da ja.
O hvaležnosti sem razmišljala, ko sem pripravljala predavanje o sočutju. Zanimalo me je, kaj se zgodi v odnosih, kadar sem za osebo, s katero sem, hvaležna. Je v meni več sočutja, manj, ga je enako? To, da je hvaležnost dobra, nekako vemo. Zanimivo mi je bilo prebirati, da so se nevroznanstveniki lotili skeniranja možganov, da bi ugotovili, kakšen vpliv ima na nas hvaležnost.
Ugotovili so, kar nekako kar vemo, ne da bi preučevali slike skeniranja. Hvaležnost je koristna za duševno zdravje in medosebne odnose. Znanstveno gledano lahko redno hvaležno razmišljanje poveča srečo za kar 25 %, medtem ko vodenje dnevnika hvaležnosti že v treh tednih povzroči boljši spanec in da več energije. Profesor psihologije je preučeval več kot tisoč ljudi, starih od 8 do 80 let, in ugotovil, da ljudje, ki prakticirajo hvaležnost, dosledno poročajo o številnih koristih, ki presegajo celo to, da smo bolj srečni in spočiti.
Ena od večjih raziskav je pokazala, da so ljudje, ki so 3 tedne pisali dnevnik hvaležnosti doživeli kar nekaj sprememb in imeli naslednje koristi. Telesne koristi so: močnejši imunski sistem, manj ga motijo bolečine, nižji krvni tlak, več telovadbe in boljša skrb za svoje zdravje, daljši spanec in občutek spočitosti, ko vstanemo. Psihološke koristi so: več prijetnih čustev, večja budnost in pozornost, več veselja in užitka, več optimizma in sreče. Družbene koristi so: več ustrežljivosti, velikodušnosti in sočutja, več prizanesljivosti, več odpuščanja, manj osamljenosti in občutka izoliranosti.
Dobrih posledic, ki jih prinaša zavestna drža hvaležnosti, je kar nekaj: zaradi hvaležnosti lažje proslavljamo sedanjost; hvaležnost blokira strupena čustva kot sta sovraštvo in zavist; hvaležni ljudje so bolj odporni na stres in imajo več občutka lastne vrednosti.
S hvaležnostjo krepimo tudi prosocialno vedenje, saj hvaležnost kot socialno čustvo krepi odnose. Njene korenine segajo globoko v našo evolucijo. Zaradi tega, ker pomagam drugim, preživijo. In ker drugi pomaga meni, preživim. Gre za vedenja in dejanja, ko delamo dobro drugim osebam ali celotni družbi. Razloge oz. podlago prosocialnega vedenja so nevroznanstveniki odkrili celo v naših možganih. Neka druga raziskava je pokazala, da se pri bolj hvaležnih ljudeh v sredinskem prefrontalnem korteksu pokaže večja dejavnost, ki povzroči trajne spremembe. Te se pokažejo kot večje izražanje hvaležnosti in pomoč drugim. Ta del možganov je namreč povezan z učenjem in sprejemanjem odločitev, zato lahko na podlagi teh sprememb več pozornosti posvečamo izražanju hvaležnosti.
Načinov, kako gradimo držo hvaležnosti, je več. Samo spomnimo se, kdaj smo svojim otrokom nazadnje rekli, da smo hvaležni, da so. Ali možu, ženi staršem … Hvaležni smo lahko za stvari, ki jih naredijo, a še globlja hvaležnost je, kadar je namenjena bivanju, temu, da obstajamo.
Drugi način je pisanje dnevnika hvaležnosti ali zapisovanje, za kaj smo bili hvaležni v minulem dnevu na lističe, ki jih potem hranimo v »kozarcu hvaležnosti«. Če sem na kaj od tega pred svojim skromnim raziskovanjem pomena hvaležnosti gledala malo omalovažujoče, še posebej na ta kozarec, si zdaj mislim: »Zakaj pa ne?« Na moje življenje bi znalo imeti precejšen vpliv.