Pripravila: mag. Anja Mesarič
Odpustiti nekomu, ki nas je prizadel ali odpustiti sebi, ob tem ko storim napako, je najbrž odločilen korak k okrevanju. Odpuščanje je naučeno vedenje. Lahko se ga naučimo in večkrat, kot ga ponovimo, bolje ga znamo. Za nas terapevte, je pomoč klientom, da se naučijo odpustiti sebi in drugim, lahko ključni korak na njihovi poti k okrevanju.
Odpustiti drugemu, ki me je prizadel, ne pomeni, da pozabim za prizadejano bolečino. Pomeni, da spustim potrebo po maščevanju in spremljajoče občutke jeze in zamere. Ko te občutke spustimo, nam to pomaga, da se osvobodimo bremena krivice, ki nam je prizadejana. Odpuščanje je dvojni proces, ki zajema na eni strani konkretne korake odpuščanja tistemu, ki nas je prizadel, in na drugi strani iskanje smisla v preživeti izkušnji in prepuščanje svoje stiske in trpljenja. Cilj odpuščanja ni vedno ali nujno obnovitev odnosa ali pobotanje, čeprav je to nedvomno dober zaključek vsakega konflikta, ampak gre predvsem in najprej za izboljšanje življenja in dobrega počutja prizadete osebe ter vzpostavljanje ravnovesja v njeno oz. njegovo življenje.
Zakaj odpustiti?
Odpuščanje nedvomno prinaša veliko pozitivnih učinkov na naše počutje. Držanje zamere nas čustveno zelo obremenjuje, počutimo se slabo, jezno, nejevoljno, nosimo vso težo in breme negativnih afektov. Raziskave učinkov terapije za odpuščanje kažejo, da odpuščanje zmanjšuje številne znake depresije, jeze, sovražnega vedenje in stresa. Na drugi strani odpuščanje prinaša tudi pozitivne učinke. Zvišuje splošno raven sreče, zadovoljstva in sposobnost empatije.
Ljudje, ki ne zmorejo ali nočejo odpustiti se pogosto ujamejo v vrtinec negativnih čustev. V skrajnem primeru lahko porabijo cela leta in tudi premoženja, kadar se vključi sodišče, za maščevanje. Odpuščanje nas lahko osvobodi tega nenehnega pehanja za doseganje zadoščenja.
Kako odpustiti?
Kot smo že povedali, je odpuščanje naučeno vedenje. Lotimo se ga lahko na različne načine. Na terapiji lahko to poteka v daljši, obširnejši obliki, kjer je terapevtski proces namenjen odpuščanju, ali kot krajša terapevtska pomoč pri sprejemanju odločitve za odpuščanje. Ko govorimo o daljšem procesu, se ta začne s pomočjo klientu pri razumevanju svojih občutkov in doživljanj, pri prepoznavanju svoje jeze, svoje prizadetosti in prizadejane bolečine s strani povzročitelja ter svojih obramb. Nato raziskujemo možnosti za odpuščanje, kaj odpuščanje zanje pomeni ter zavezo k odločitvi za odpuščanje. Sledi zelo pomemben del odpuščanja in to je razvijanje drugačnega pogleda na prizadejano krivico, tudi empatijo do povzročitelja krivice in sprejemanje bolečine, ki jo ta prinaša. Končno se posvetimo še iskanju pomena in smisla doživetega.
Včasih potrebujemo bolj konkretno pomoč pri odločitvi za odpuščanje. V takem primeru moramo najprej ozavestiti svojo prizadetost. Razviti moramo empatijo do povzročitelja in odpuščanje videti kot neke vrste dar povzročitelju. Sledi odločitev za odpuščanje, ki pa se jo moramo tudi naučiti vzdrževati.
Kako odpustim sebi?
Ljudje smo kompleksna bitja, ki so polna napak. Nihče ni popoln. Nihče še nikoli ni živel, ki ne bi naredil napake. Priznanje, da so napake temeljni del človeške narave nam lahko pomaga, da svoje napake postavimo v širši kontekst in si odpustimo. Kadar zmoremo to preseči, lahko tudi zrastemo, v smislu, da se otresemo negativnih čustev, ki nas ovirajo pri tem, da bi uspešno nadaljevali svojo začrtano pot.
Včasih, kadar sami naredimo napako ali povzročimo krivico, odpuščanje s strani prizadetega ni mogoče. Morda zato, ker nam drugi noče odpustiti, morda zato, ker tega ne zmore, ker je prizadejana krivica zanj enostavno prevelika. V takih primerih negativni občutki ostajajo, kljub našemu trudu in želji po odpuščanju. Takrat je odpuščanje sebi dobrodošlo, saj kljub temu, da ne more popraviti krivice ali ohraniti odnosa, lahko ohrani občutek naše osebne integritete in celovitosti.
Kadar naredimo nekaj, kar nam ostaja, kar ne moremo pozabiti, se lahko počutimo ujete. Takrat se moramo zavedati, da je odpuščanje sebi znak moči in ne šibkosti. In da je odpuščanje sebi vedno na voljo, tudi kadar odpuščanje drugega ni možno.
Vir:
Schultz, Joshua. 2021. Forgiveness in Therapy: Help Clients Forgive Themselves and Others.
Pridobljeno s: https://positivepsychology.com/forgiveness-in-therapy/. 16.11.2021