Avtorica: mag. Kornelija Ferčak Folnovič, zakonska in družinska terapevtka
Vsi se v življenju srečamo s težkimi dogodki, ki nas prizadenejo, nam prinesejo bolečino, razočaranje, žalost. Ko se nam zgodi nekaj slabega, lahko traja nekaj časa, da premagamo bolečino in ponovno začutimo varnost.
Čustvena travma je rezultat močnih stresnih dogodkov, ki nam zamaje občutek varnosti, prebudi občutke nemoči, pusti težka čutenja, spomine in prinese tesnobo, strah.
Travmatične izkušnje so velikokrat povezane z nevarnostjo, ogrožanjem življenja ali varnosti. Vendar so travmatične lahko tudi situacije, v katerih doživimo močna občutja in osamljenost, čeprav ni nevarnosti telesnih poškodb, ogrožanja življenja. Objektivne okoliščine ne pogojujejo ali bomo dogodek doživeli kot travmatično izkušnjo ali ne, ampak naše subjektivno doživljanje dogodka. Bolj ko se počutimo prestrašeni in nemočni, bolj verjetno je, da bomo travmatizirani.
Čustveno travmo lahko povzročijo:
• enkratni dogodki: nesreča, poškodba, napad …
• dlje časa trajajoči stres: dolgotrajna težka bolezen, nasilje, zanemarjanje …
• življenjski dogodki: nenadna smrt, prekinitev odnosa, razpad družine
Na travmatične dogodke reagiramo na različne načine, doživljamo različne telesne in čustvene reakcije. Ni »pravega ali »napačnega« načina razmišljanja, doživljanja ali odzivanja. Vsi odzivi so samo normalni odgovor na to, kar doživimo.
Nekateri psihični simptomi doživetja travme so: šok, zanikanje, zmedenosti, slaba koncentracija, jeza, nihanja razpoloženja, anksioznost, tesnoba, strah, krivda, sram, obtoževanje samega sebe, izogibanje, občutki nemoči, žalosti, otopelost, bolečina.
Telesni simptomi, ki se velikokrat pojavijo pa so lahko: povišan srčni utrip, hitro dihanje, potenje, tresenje, nemir, kasneje pa tudi nespečnost, nočne more, izčrpanost, mišična napetost …
Okrevanje po čustveni travmi
Simptomi travme trajajo nekaj dni, lahko pa tudi več mesecev. Tudi potem ko se že počutimo telesno boljše, imamo lahko občasno težave z bolečimi spomini, težkimi občutki, posebej v določenih situacijah ali ob dogodkih, ki nas spominjajo na travmatični dogodek (obletnica, rojstni dnevi …). Če se simptomi čustvene travme sčasoma ne umirijo, lahko oseba doživi post travmatsko stresno motnjo, ko ostane ujeta s težkimi čustvi travme.
Vsaka čustvena travma prinese izgubo. Bodisi izgubo osebe, ko gre za nesrečo, nenadno smrt, prekinitev odnosa, bodisi izgubo zdravja pri diagnozi s težko boleznijo, ali izgubo varnosti v primerih nasilja. Ko doživimo čustveno travmo, moramo skozi proces žalovanja. Pri tem nam je v pomoč, da:
- poskrbimo za svoje telo, telesno zdravje z urejenim ritmom in količino spanja, počitkom, z zdravo prehrano, zadostnim vnosom tekočine, s telesno aktivnostjo;
- ostanemo v stiku z ljudmi in se ne izoliramo, saj nam odnosi pomagajo lažje in hitreje okrevati; pogovor, zaupanje, opora so nam zelo v pomoč, ko se soočamo s težkimi občutji;
- samoreguliramo čustva, kar pomeni, da poskušamo svoja čustva uravnavati, umirjati z različnimi načini: zavestnim počasnim dihanjem, osredotočanjem na sedanji trenutek, si dovoliti, da čutimo tudi težka čutenja;
- poiščemo strokovno pomoč, če imamo težave z vsakodnevnim funkcioniranjem doma ali v službi, trpimo za močnim strahom, anksioznostjo, depresijo, ne zmoremo vzpostavljati odnosov, doživljamo močne spomine, smo izčrpani …
Okrevanje po travmi je lahko boleče in naporno, saj je potrebno predelati neprijetna občutja, spomine, spregovoriti o težkem doživetju, se učiti regulacije močnih čustev in ponovnega vzpostavljanja zaupanja do ljudi. Čeprav je pot okrevanja zahtevna in težka, je vredno hoditi po njej, saj ob tem rastemo, postajamo bogatejši za nova spoznanja in izkušnje ter lahko živimo bolj polno življenje.
Vir: https://www.helpguide.org/articles/ptsd-trauma/coping-with-emotional-and-psychological-trauma.htm