Prispevek je pripravila mag. s. Polonca Majcenovič. Poslušate ga lahko v podkastu.
Statistika kaže, da se nezvestoba pojavi v eni četrtini odnosov, v katerih se oba strinjata, da bosta drug drugemu zvesta. Zanima nas kaj je tisto, kar vodi do tega, da pride do prevare?
Psiholog Carl Rusbult je leta 1980 razvil t. i. model vlaganja, da bi razložil predanost ali zavezo v odnosih. Ta je, po njegovih ugotovitvah, odvisna od treh dejavnikov: kakovosti odnosa, zavzetosti (skrb za otroke, socialni položaj, imetje) in kakovosti ter razpoložljivosti privlačnih alternativ.
Preletimo nekatera vprašanja iz vprašalnika, ki so ga pripravili v okviru tega modela, ki so s tem povezana. Kaj bi torej rekli oz. kako bi nadaljevali naslednje trditve? Prve trditve so povezane s potrebami. Vsak od nas jih ima, in bolj ali manj jih tudi poznamo.
Moj partner uresničuje moje potrebe po intimnosti, kar pomeni da lahko zaupam svoje misli, skrivnosti in drugo.
Moj partner uresničuje moje potrebe po druženju, kar pomeni da skupaj delava različne stvari, da uživava v družbi drug drugega in podobno
Moj partner uresničuje moje seksualne potrebe, kar pomeni držanje za roko, poljubljanje in podobno.
Moj partner uresničuje moje potrebe po varnosti, kar pomeni da čutim zaupanje, da je ugodno v stabilnem odnosu …
Moj partner uresničuje moje čustvene potrebe, kar pomeni, da se počutim čustveno navezano, da se počutim dobro, ko se on počuti dobro …
Vprašajmo se ali smo zadovoljni z odnosom.
Ali menimo, da je naš odnos boljši od odnosov drugih ljudi.
Je naš odnos skoraj idealen?
Nas partnerski odnos osrečuje?
Posvetimo se še alternativam ali drugim odnosom. Z alternativnimi ali drugimi odnosi mislimo družino, prijatelje, sodelavce … Ali bi lahko potrebe, o katerih smo prej razmišljali uresničevali tudi v drugih odnosih – potrebe po intimnosti, druženju, seksualne, po varnosti, čustvene … Se nam mogoče celo zdi, da bi lahko ti odnosi nadomestili partnerskega ali v določenih pogledih ali kar celotnega?
Tretja tema je naša zavzetost v odnosu ali drugače povedano, koliko v odnos vlagamo. ponovno poskušajmo najti odgovore:
Menimo, da smo v odnos vložili veliko časa.
Partnerju smo povedali veliko zasebnih stvari o sebi, skrivnosti in podobno.
S partnerjem imamo skupno intelektualno življenje, ki bi ga težko zamenjali.
Občutek zase je povezan s partnerjem in spomini na najin odnos.
S partnerjem imamo veliko skupnih spominov.
V odnos smo veliko vložili in vse to bi izgubili, če bi se odnos končal.
Veliko vidikov našega življenja je povezanih s partnerjem in vse to bi izgubili, če bi se s partnerjem razšli.
Naši odnosi z družino in prijatelji bi postali zelo zahtevni, če bi se razšli s partnerjem.
Menimo, da smo veliko vložili v partnerski odnos, če se primerjamo z drugimi.
Raziskave so pokazale, da so partnerji, ki redno sanjarijo o tem, da bi bili z drugim partnerjem, bolj nagnjeni k varanju. Razmišljanje o občasnih spolnih odnosih pa ni bilo povezano z večjim namenom, da bi prevarali svoje partnerje. Vse to nam pove kako močna je potreba po spolni povezanosti z drugo osebo. Marsikdo utiša svoja religiozna in moralna prepričanja, kadar so potrebe po spolnih odnosih predolgo neuresničene.
Ali je res, da je lahko varanje samo nedolžna afera? Raziskovalci so ugotovili, da to ne drži. 495 oseb je odgovarjalo na vprašanje: “Zakaj ste to storili?” Poglavitni razlogi so: jeza, samospoštovanje, pomanjkanje ljubezni, majhna predanost v odnosu, potreba po spremembah, zanemarjanost, seksualna želja in naključne okoliščine. Vse to vpliva tudi na to kako dolgo osebe varajo, na njihov seksualni užitek, čustveno vpletenost v aferi in ali se je njihov primarni odnos končal zaradi varanja.
Večina prevar vključuje tudi spolne odnose, a le redko gre za samo spolnost. Večina oseb, ki je varala, se je počutila v novi zvezi čustveno vpleteno, a je bilo to bolj pogosto pri tistih, ki so čutili pomanjkanje ljubezni v primarnem odnosu. Dve tretjini udeležencev sta izražali naklonjenost novemu partnerju. Podobno število se je vpletlo v predvsem seksualni odnos. Manj kot 40% je imelo intimne pogovore, medtem ko jih je 11 procentov novemu partnerju reklo: “Ljubim te!” Kadar je bila nezvestoba povezana s pomanjkanjem ljubezni, je nova izkušnja prinesla več intelektualnega in čustvenega zadovoljstva.
Vprašanje, ki vznemirja je ali je afera res ubijalec odnosa. Zelo je pomemben razlog za varanje, celo bolj kot samo dejanje varanja. Do razhoda je prišlo bolj verjetno takrat, kadar so bili razlogi jeza, pomanjkanje ljubezni, nizka pripadnost ali zanemarjanje. Manj verjetnosti za razhod je pri nezvestobi zaradi naključnih okoliščin. Mogoče preseneča, ampak le 20 procentov odnosov se je končalo zaradi prevare. Enako število parov je ostalo skupaj, čeprav so partnerji izvedeli za prevaro. Nekoliko več jih je ostalo skupaj ne da bi partnerji vedeli.
Zanimivo bi bilo, če bi poiskali odgovore na vprašanje kako je prevara vplivala na kvaliteto odnosa. Glede na izkušnje s pogovori ostaja veliko zamer, očitkov, preverjanje, nezaupanja … Če bi povzeli, bi lahko rekli, da veliko ranjenosti, ki potrebuje sočutno okrevanje.
Omenili smo religiozna in moralna prepričanja. Kako je v katoliškem zakonu? Vsaka nezvestoba ni združljiva z zakonsko obljubo in je ne moremo na noben način opravičiti ali zracionalizirati. Zakon je svet in naša telesa so sveta. Nezvestoba ni nekaj, kar se kar zgodi, kot strela z jasnega. Tudi če gre za t.i. slučajno nezvestobo, ki se kar zgodi.
Pomembno je, da se zavedamo svojih meja in dogajanja v zakonskem odnosu. Vsak odnos je krhek in zahteva veliko osebnega truda in prizadevanja, da se zakonski odnos razvija. Kadar smo strti, poiščemo pomoč v pogovoru z zakoncem, zakramentu spovedi in drugih zakramentih. Do nezvestobe pride običajno, kadar se od zakonca odtujimo, in na to je treba biti pozoren. Kako npr. skrbimo za povezanost? Kako sprejemamo spremembe v odnosu, ki nastanejo ali zaradi rojstva otroka ali zaradi spremembe službe ali zaradi osebnih, starostnih sprememb?
Smo dobili kakšen odgovor kako se izogniti nezvestobi? Upam, da. Če nečesa ne želimo, poskrbimo da se to ne zgodilo. Na razpolago imamo veliko možnosti, ki jih v težkih trenutkih jeze, osamljenosti in podobnih doživljanjih ne vidimo takoj. Zato se moramo umiriti, dobro premisliti in sprejemati modre odločitve o sebi. V vsakem odnosu je tako, da imajo moje odločitve tudi vpliv na drugo osebo. Mimo tega dejstva ne moremo.
Viri:
Why Do People in Relationships Cheat?