Prispevek pripravila: Sanja Sovec 
Travma ni spomin. Je izkušnja, ki vpliva na možgane in telo. Ko se naša travma doživeta v preteklosti sproži (zaradi raznoraznih sprožilcev) v sedanjosti, preide naš sistem delovanja v »način nevarnosti«. Čeprav je bistvenega pomena, da možganom omogočimo, da se naučijo, da nismo več v nevarnosti, moramo zato usposobiti tudi telo in um, da bosta mirna v sedanjem trenutku. V nasprotnem primeru, se počutimo ogrožene. V naših možganih so shranjene vse pomembne podobe o drugih, zlasti najzgodnejše podobe o naših starših, ter predvsem afekti (čustvena ozračja), ki so prevevali zgodnje odnose s pomembnimi drugimi. Tam se zbirajo in procesirajo vse telesne senzacije (na te se ustvarjajo notranje podobe o drugih in o sebi). Te podobe, afekti, telesne senzacije pa sestavljajo naše psihoorganske vsebine, ki nas najgloblje zaznamujejo. Možgani nam preko oči, ušes, nosu, okusa in dotika (senzorike) sporočajo kaj se dogaja v zunanjem svetu. Vse te izkušnje filtrirajo čuti – doživetja se skupaj s čutenji vtisnejo v notranjo psihoorgansko strukturo in ob enem ustvarjajo spomin. Naša telesa si vse zapomnijo. Zgodi se lahko, da si v spomin ne moremo priklicati dogodka travme, je pa ta zapisana v telesu, v naših organih in do nje lahko pridemo le preko senzacij.
Celostno zdravljenje travme je kompleksen proces, ki zahteva individualen pristop glede na vrsto in resnost izkušenj posameznika. Pomembno je vedeti, da naša telesa zadržujejo spomine na travmo in lahko pomembno vplivajo na človekovo duševno zdravje. S pristopom, ki temelji na telesu, se naučimo ponovno povezati se s svojim telesom po travmi, kar nam omogoča, da predelamo in sprostimo vsa shranjena čustva, ki stojijo na poti do našega zdravljenja, s tem pa si povrnemo nazaj nadzor nad svojim življenjem.
Travmatične izkušnje se običajno manifestirajo v različnih oblikah, kot je posttravmatski stresni sindrom (PTSS), anksioznost, panični napadi, depresija in druge duševne težave, sram, strah, jeza, zanikanje, disociacija. Univerzalnega pristopa k zdravljenju travme pa ni, saj se posamezniki razlikujejo in imajo edinstvene potrebe. Iz tega razloga moramo razumeti, da je okrevanje individualen proces, ki se razvija skozi čas. Posamezniki se lahko odločijo za različne kombinacije pristopov glede na svoje potrebe. Kadar pa posameznik zazna, da travma močno vpliva na vsakdanje življenje, pa je priporočljivo poiskati strokovno pomoč, kot je psihoterapija.
Celostno okrevanje po travmi zajema fizično, čustveno, socialno in duhovno raven za ozdravljenje posameznika. Pomembno je, da se oseba loti okrevanja na več ravneh, kajti travmatski dogodki lahko vplivajo na različna področja življenja.
Celostno okrevanje po travmi, zajema:
PSIHOLOŠKO OKREVANJE:
- Psihoterapija: strokovna pomoč pri obravnavi in obvladovanju čustev, misli ter vedenja povezanega s travmo;
- Podpora skupine: sodelovanje v skupini s podobnimi izkušnjami omogoča izmenjavo izkušenj in vzajemno podporo.
- Samopomoč: razvijanje lastnih strategih za obvladovanje stresa, sproščanje napetosti in spodbujanje pozitivnih miselnih vzorcev, kreativnost, raziskovanje samopodobe.
FIZIČNO OKREVANJE:
- Telesna vadba: redna telesna dejavnost pomaga zmanjšati napetost, izboljša spanje in splošno počutje.
- Zdrava prehrana: uravnotežena prehrana podpira telesno in duševno zdravje.
ČUSTVENO OKREVANJE:
- Izražanje čustev: dovolite si izraziti in obdelati svoja čustva.
- Meditacija in sprostitvene tehnike: tehnike, kot so meditacija, globoko dihanje in sprostitvene vaje, lahko pomagajo zmanjšati stres in tesnobo.
- Umetniški izrazi: likovna umetnost, pisanje, glasba, ples, druga ustvarjanja lahko služijo kot način izražanja čustev.
SOCIALNO OKREVANJE:
- Podpora družine in prijateljev: stik s pozitivnimi in podpornimi ljudmi je ključen.
- Vključevanje v skupnost: sodelovanje v lokalni skupnosti lahko okrepi občutek povezanosti in pripadnosti.
DUHOVNO OKREVANJE:
- Iskanje pomena: razmišljanje o svojem življenju, vrednotah in ciljih.
- Duhovne prakse: meditacija, molitev ali druge duhovne dejavnosti lahko pomagajo pri notranjem miru.
Vir:
- Telo si vse zapomni; Bessel van der Kolk
- Trauma Recovery: Holistic Approach