Februar 2012
Iskrena ljubezen
Ne ljubimo zato, da bi nekaj dosegli – ljubezen je dejanje,
ki te samo po sebi navda z radostjo
in tako v slehernem trenutku dosega svoj namen.
(Barbara de Angelis)
Ko sem razmišljala, o čem bi pisala, mi je pogled ušel na koledar in ugotovila sem, da mesec februar, v katerega smo vstopili, med drugim prinaša dva dneva, ki bosta, tako kot vsako leto, dobila malo več pozornosti kot drugi dnevi. V trgovinah in medijih že lahko zasledimo, da se bližata valentinovo in pust, dan ljubezni in dan norčavosti. Nimata dosti skupnega, mogoče to, da nam (vsaj večini) prebujata prijetne občutke, mene pa sta spomnila, da lahko napišem nekaj o ljubezni, iskrenosti in maskah v odnosih.
Od vseh skrivnosti, ki nas očarajo, je ljubezen ena največjih. Doživljamo jo v različnih življenjskih obdobjih, v različnih odnosih, na različne načine: v intimnem odnosu, v starševstvu, tudi v preprostem občudovanju narave … Del nas je in del našega hrepenenja. In pogrešamo jo, če je ni. Dostopna je vsem ne glede na to, kakšni smo po videzu, v kaj verjamemo, kakšen naziv in koliko denarja imamo … Prinaša veselje in tudi bolečino. Brenda Schaeffer pravi, da ljubezen vse dela z ljubečim srcem in ne poskuša uiti bolečini ter dodaja, da je v globoki ljubezni čudenje, hvaležnost, žalost, sijaj in nekaj svetega.
Ljubezen ni nekaj samo po sebi umevnega. Je dar in zanjo je potrebna odločitev. Ne doživimo je v polnosti, če se zanjo ne odločimo in ji damo prostor. V partnerskem odnosu to pomeni odločitev za drugega in za odnos. Odločim se za to, da sprejmem drugega takega, kot je, z vsem, kar je in prinesem v odnos sebe z vsem, kar sem. Šele ko naredimo ta korak, se začne graditi pristen odnos, ki pa zahteva veliko truda, kompromisov, dopuščanja različnosti, neobsojanja, iskrenosti in tako postaja vse bolj varen. Bolj, kot sta partnerja iskrena drug do drugega, si delita misli, doživljanja, želje in pričakovanja, bolj bosta povezana in bolj trden in globlji bo njun odnos. Ljubezen postane izraz skrbi, spoštovanja in odgovornosti, ki teži k rasti in sreči obeh. Ko je odnos prostor sprejemanja, iskrenosti in spoštovanja, je mogoča ranljivost in postanejo maske, ki nas varujejo pred bolečino, nepotrebne in odveč. Ko se bolečina razkrije, se ob drugem in v odnosu lahko razreši. Takrat se učimo, spreminjamo in rastemo.
Naj sklenem z besedami Barbare de Angelis, ki v svojih besedah najbolj posrečeno zajame bistvo ljubezni, ko pravi: »Doživetje ljubezni je potovanje, je največja dogodivščina. Veličastni prizori, ki nam jih odstira, so v nas samih. Kaže nam, kako čudežno je naše srce in kako sijajna je naša zmožnost čutenja. Odpira nam oči in nas sooči s tem, kar smo in kar naj bi postali. Ko ljubezni dovolimo, da se nas dotakne, se dotakne samega duha in nas blagoslovi. Ko se odpravimo na to potovanje, nas bo povsem spremenilo in nikoli več ne bomo takšni, kot prej… Od nas zahteva veliko čustvenega poguma. Od nas zahteva, da tvegamo, se spreminjamo in rastemo in prav tedaj, ko mislimo, da si lahko odpočijemo, od nas zahteva, da še malce zrastemo.«
mag. Kornelija Ferčak, zakonska in družinska terapevtka
Vabimo vas:
V Terapevtsko skupino mir in v zakonsko skupino se lahko vključite tudi med letom.
Večeri za starše predšolskih otrok bodo potekali ob sredah v mesecu marcu od 18.00 do 19.30. Prijave zbiramo do konca februarja.
V pogovorni oddaji na Radiu Brezje se bomo v ponedeljek, 5 marca 2012 ob 21.00, pogovarjali o različnosti moškega in ženskega čustvovanja ter strahu.
Vabljeni k sodelovanju v raziskavi o žalovanju ob smrti bližnjega družinskega člana.
3. marca 2012 bo v Ljubljani III. kongres zakonskih in družinskih terapevtov.
V Družinskem centru mir zbiramo vaše darove.