V terapiji klient in terapevt oblikujeta odnos, v katerem sta nujna občutek varnosti in sprejetosti. To je predpogoj, da sploh lahko pride do sprememb v življenju klienta. A zakaj so spremembe pogosto težke, psihološko naporne, čustveno boleče? Razloga sta predvsem sledeča:
- Domačnost težkih občutij: Če živimo v težkih okoliščinah in imamo za seboj otroštvo, posuto z žalostjo, samoto, zlorabami itd., je to tisto, kar poznamo, kar nas je oblikovalo in nam je domače. Tvegati in izkusiti nekaj novega, četudi hrepenimo po spoštovanju in ljubezni, je lahko strašljivo. Občutek je, kot da se bomo iz prepada vrgli v neznano. Le kako naj verjamemo, da je možno živeti drugače? Ni enostavno.
- Spremembe terjajo svoj čas: Naše razmišljanje, čutenje, vedenje, naše vrednote, dojemanje samega sebe in posledično življenjski stil so se oblikovali dolga leta. Vsaka sprememba, še tako majhna, kot je npr. poskus umivanja zob z drugo roko kot pa smo navajeni, postane utrjena navada šele čez nekaj tednov ali celo mesecev. Za globje, kompleksnejše in odnosne spremembe, je potrebno bistveno več časa. Počakati in zaupati v rast ter učenje na življenjski poti pa je možno le, če razvijamo sočutje do sebe in smo potrpežljivi.
Kako torej doseči spremembo na terapiji in kaj je tisto, kar nam pomaga prebroditi obdobja nezaupanja ter utrujenosti od soočenj s samim seboj ali s partnerskim odnosom?
- Spremembe se zgodijo v odnosu: Terapija je pravzaprav korektivna izkušnja odnosa, komunikacija, ki ni zgolj besedna, temveč je tudi čustvena, saj sprejemajoč, zaupen odnos, omogoča pričetek sprememb v klientovem doživljanju.
Na plan lahko pridejo potlačena čustva, zamegljeni spomini, občutki iz otroštva in soočenje s slabo samopodobo. Šele takšno soočenje omogoča osvetlitev področij, ki nam delajo težave in vodi v odločitev, da bomo naredili nekaj drugačnega, novega, česar nismo še nikoli. Morda je prvi izziv prav, seveda postopna, zmožnost zaupanja terapevtu, še posebej, če so nas do zdaj ljudje zgolj razočarali. Svojevrstni izziv so tudi partnerske terapije, kjer se sprememba odvija na več ravneh: znotraj obeh posameznikov in tudi v njunem odnosu, ki se lahko zelo preoblikuje.
- Radovednost in raziskovanje: Terapevti poudarjamo pomen radovednosti in pripravljenosti, motiviranosti na spoznavanje sebe, svojih do sedaj zakoreninjenih vzorcev, načinov delovanja in prepričanj o svetu, sebi in odnosih. Ob tem lahko zelo pomagajo prizanesljivost do sebe in ljudje, ki nas podpirajo na naši poti, še posebej partner, prijatelj, družinski člani itd.
Spremembe v terapevtskem procesu torej nikakor niso enostavne, lahko pa nas opogumi zavedanje, da so vzponi in padci normalni del poti. Do tja nas vodijo preizkušnje, vendar je v dobrem terapevtskem odnosu, kjer lahko rastemo in smo ranljivi, pa naj bo to na individualni, partnerski ali družinski terapiji, to lažje, saj nismo sami.
Avtorica: Sara Bürmen, magistrica zakonskih in družinskih študijev
Prirejeno po:
https://urbanbalance.com/how-change-happens-in-therapy/
https://www.mindful.org/can-people-change/
http://davidhjacobsphd.com/how-does-change-occur-in-psychotherapy/