Avtorica: mag. Kornelija Ferčak Folnovič
V zadnjem obdobju delam več s klienti, ki so doživeli ali še doživljajo nasilje (fizično, psihično, spolno, ekonomsko, ali so bile žrtve zanemarjanja). Nasilje povzroča travmo, boli, rani posameznika, uničuje njegovo dostojanstvo, ruši samopodobo in prinaša veliko težkih občutij. V prispevku se bomo dotaknili okrevanja po travmi, ki je zelo pomembno, da lahko posameznik po nasilju zaživi polno življenje.
Izkušnjam travme so skupni občutek nemoči, izolacija, izguba varnosti, moči in kontrole. Zato sta pri okrevanju pomembna ponovna vzpostavitev varnosti in opolnomočenje. Okrevanje ne pomeni nujno popolno svobodo od travmatičnih afektov, ampak sposobnost živeti sedanje življenje brez »preplavljanja« misli in občutkov iz preteklosti.
Okrevanje po nasilju je proces in ima več stopenj (Manitoba Trauma Information & Education Centre, Phases of Trauma Recovery):
- Varnost in stabilizacija
Okrevanje se lahko začne, ko se nasilje konča. Lahko traja tedne, mesece ali celo leta, da nekdo odide iz nasilnega odnosa, da se spremenijo okoliščine in se nasilje konča. Ko pride do sprememb in ni več nasilja, se lahko pri žrtvah nasilja pojavijo različni občutki (strah, žalost, nemoč …) ali pa preprosto nič ne čutijo, ker je prisotna disociacija. Zgodi se tudi, da namesto občutkov olajšanja, miru, pride tesnoba, namesto veselja, občutki krivde. Nasilje vedno poruši občutek varnosti. Žrtve nasilja ne čutijo varnosti, ne v svojem telesu ne v odnosih. Lahko imajo težave z regulacijo čustev (nihanje čustev, razpoloženja, težave z izražanjem čustev), ki jih nujno ne povezujejo z nasiljem, bolečimi dogodki. Traja lahko veliko časa, da dobijo občutek varnosti, da ponovno zaupajo.
- Spominjanje in proces žalovanje
Predelava travme se lahko začne, ko žrtve nasilja spregovorijo o tem, kaj so doživele in kaj doživljajo, kaj čutijo. Pomembno je dati prostor žalovanju, izžalovati izgube, ki jih je prinesla travma nasilja, ovrednotiti bolečino in ubesediti čustva. Dobro je, da ta proces poteka s pomočjo strokovnjaka, ki se ukvarja s travmami, nasiljem, saj se v terapevtskem prostoru ustvari zaupen odnos, ki je prostor varnosti in zdravljenja ran, ki so nastale zaradi nasilja.
- Ponovna vzpostavitev realnosti in integracija
Sledi stopnja vzpostavitve nove realnosti in integracije, ko žrtve nasilja zmorejo prepoznati posledice nasilja, ki so ga doživele, vendar travma in nasilje nista več prevladujoča dejavnika v njihovem življenju, »nimata več moči«. Takrat se začne ustvarjati prostor za nove stvari: nove vsebine, ki zapolnijo posameznikovo življenje, novi odnosi, novi pogledi, doživljanje sebe, nov smisel. Lahko ustvarjajo nov pomen sebe in svojega življenja. Sebe začnejo doživljati kot vredne ljubezni, ki lahko ustvarjajo drugačne odnose in živijo polno, kvalitetno življenje brez nasilja.
Okrevanje po nasilju je individualen proces, ki je za vsakogar drugačen in traja različno dolgo. So majhni koraki na poti v novo realnost, v novo življenje. In tudi, ko je enkrat poglavje nasilja zaključeno, ne pomeni, da ni več misli, občutkov, povezanih s travmatičnimi izkušnjami. Težke izkušnje ne pozabimo, lahko pa se naučimo živeti tako, da nasilje ni del našega življenje in da pretekle izkušnje nimajo več moči in ne vodijo naše življenje.
Vir: Manitoba Trauma Information & Education Centre, Phases of Trauma Recovery 12. 7. 2021