Pripravila: mag. s. Polonca Majcenovič
Sue Johnson pojasnjuje, da lahko s svojim partnerjem, če smo ranljivi, ustvarimo čustveno varnost v odnosu. To je glavni način za krepitev zakonske vezi in ohranjanje ljubezni. Z ranljivostjo lahko ponovno vzpostavimo varno čustveno navezanost in ohranimo intimnost v zakonu.
Johnsonova nam pomaga ugotoviti, kdaj se drugi dotakne naše šibke točke. Ton pogovora se nenadoma spremeni. V nekem trenutku se lahko šalimo, v drugem pa je že vse drugače. Eden v paru postane odmaknjen, hladen, nedostopen. Drugi skuša uganiti, kaj se je zgodilo.
In kaj sedaj? Učimo se zaupati drug drugemu
Ena najtežjih stvari, ko želimo drugemu zaupati, je, da zaupamo v lastno presojo. Zaupanje je veliko več kot iskanje znakov, da je bil partner nezvest. Gre za to, da verjamemo, da ima partner najboljše namene.
Vsak človek se rodi nagnjen k zaupanju drugim, toda z življenjskimi izkušnjami začnemo manj zaupati zato, da bi se zaščitili. Zaljubljenost in poroka nas lahko hkrati poživljata in strašita. Nezmožnost zaupanja novemu partnerju ima lahko več oblik, od občutka, da je nepošten ali skrivnosten, do dvoma, ali bo izpolnil svoje obljube in ali bo zanesljiv.
Premislimo: ni samo naš partner odgovoren za ustvarjanje občutkov nezaupanja. V večini primerov moramo biti enako kot on odgovorni za ustvarjanje ozračja varnosti in zaščite v odnosu. Če želim premagovati nezaupanje, se vprašam:
Kakšno zgodbo pripovedujem samemu sebi?
Ali moj strah pred izgubo in zapuščenostjo zamegljuje mojo perspektivo in povzroči, da se pretirano odzivam na partnerjeva dejanja?
Ali moje nezaupanje izhaja iz nečesa, kar se dejansko dogaja v sedanjosti, ali je povezano z mojo preteklostjo?
Se počutim udobno, ko prosim za tisto, kar potrebujem, in si dovolim, da postanem ranljiv?
Ali je v moje interakcije s partnerjem vključen najboljši del mene?
Ali se imam rad in dovolim, da me imajo drugi radi in me spoštujejo?
Veliko odnosov uničijo razna predvidevanja. Če sem prepričan, da me bo partner prizadel, lahko nezavedno spodbujam, da pride v odnosu do bolečin in prizadetosti. Če pa se dan za dnem učim izhajati iz tega, da me ima rad in mi želi najboljše, lahko uživam v zaupanju v svojem zakonu.
Kako lahko gradim zaupanje?
- Priznam svoje občutke in poskušam biti ranljiv. Zaupanje gradim, ko sem do partnerja bolj odprt. Pogovor o manjših stvareh, kot je npr. organizacija družinskega življenja, je lahko dober uvod v pogovor o večjih stvareh, kot so npr. finance.
- Sem iskren. Pogovarjam se o bistvenih stvareh v odnosu. Ne izogibam se pogovoru o zahtevnih temah, ker me je strah, da bom drugega prizadel.
- Nezaupljive misli preverjam. Je moje nezaupanje posledica partnerjevega ravnanja, lastne negotovosti ali obojega? Zavedam se nerešenih težav iz preteklih odnosov, ki so lahko razlog za nezaupanje v sedanjosti.
- Zaupam svoji intuiciji. Zaupam svojemu dojemanju in sem pozoren na opozorilna znamenja. Ranljiv sem. Kadar čutim nezaupanje, prosim, da me drugi pomiri.
- Predpostavljam, da ima partner dobre namene. Če me pusti na cedilu, je to lahko samo napaka.
- Prisluhnem partnerjevi strani zgodbe. Verjamem mu, razen če imam močan razlog, da mu ne zaupam.
- Po prepiru se pogovorim. Vzamem si čas za oddih in se dogovorim, kdaj se bova pogovorila o tem, kar se je zgodilo. Tako imam čas, da se umirim in zberem svoje misli. Pogovor bo na takšen način boljši.
Po besedah Dana Wilea, avtorja knjige Po prepiru (After the Fight), se moramo po prepiru osredotočiti na poslušanje partnerjeve perspektive, sodelovanje, vzpostavljanje intimnosti in obnavljanje varnosti v odnosu in dobre volje.
V naslednjem prispevku o tej temi bomo lahko prebrali, kako gradimo zaupanje. Ustavili se bomo ob lastnih izkušnjah, ki ste jih nekateri zapisali v temu namenjeni anketi.
Vir: What to Do if You Don’t Trust Each Other