Avtorica: Monika Vuk
V prejšnjem članku sem opisala samopoškodovalno vedenje na splošno ter kako ga prepoznati in zdraviti. V tem članku pa bom podrobneje analizirala samopoškodovalno vedenje pri mladostnikih, saj so sprožitveni dejavniki pri njih drugačni kot v splošni populaciji. Pomembno je, da okolica, predvsem starši ali skrbniki, to vedenje pri mladostniku v najkrajšem možnem času zaznajo ter mladostniku poiščejo strokovno pomoč.
Samopoškodovanje kot oblika samopomiritve
Mladostnik se lahko počuti preobremenjenega, lahko se primerja z drugimi glede ocen v šoli, lahko ima občutek, da ne glede na svoje cilje ne dosega ciljev staršev, lahko si ne upa izraziti čustev … V ozadju samopoškodovanja so različne čustvene bolečine ali stiske. Samopoškodba je v njegovem razmišljanju edini način, da se spopade s stresom. Čez nekaj trenutkov se namreč občutki umirijo. Na ta način samopoškodovalno vedenje postane njegova rutina. Vsakič, ko je pod stresom, se samopoškoduje, svoje brazgotine pa večinoma skrbno skriva pred starši in prijatelji.
Večina mladostnikov se samopoškoduje, kadar so pod stresom ali tesnobni. Samopoškodovanje je lahko pri mladostnikih vsakodnevno ali pa zgolj izjemoma, kadar potrebujejo nenadno sprostitev napetosti.
Stres in samopoškodovalno vedenje
Vsi smo kdaj pod stresom, ampak ljudje se različno odzivamo na stres. Nekateri se čutijo nervozne, drugi pod stresom občutijo intenzivno žalost, frustracijo ali jezo.
Stres povzročajo različni dogodki preko dneva, kot na primer spor s prijateljem, lahko pa mladostnik občuti stres tudi zaradi prihajajočega dogodka, na primer testa v šoli. Stres se pojavlja v različnih stopnjah.
Nekateri mladostniki že po naravi občutijo višji nivo stresa kot drugi. Na primer, dva igralca v šolski predstavi se lahko pred predstavo počutita zelo različno. Medtem ko bo eden vzhičen, lahko drugi občuti slabost in vrtoglavico.
Ta razlika v dojemanju stresa je lahko biološkega izvora, največkrat pa posledica travmatične izkušnje v zgodnjem otroštvu ali vzgoje. Otroci, ki so jih starši fizično ali čustveno zlorabili, navadno nimajo dobrih mehanizmov za obrambo pred stresom na zdrav način.
Tako kot vsaka oseba doživlja stres na sebi lasten način, se tudi vsak posameznik različno spopada s stresom. Zdravi načini spopadanja s stresom so na primer:
Telesna vadba
Igranje instrumenta
Meditacija ali molitev
Pogovor z osebo, ki ji posameznik zaupa
Nezdravi načini spopadanja s stresom so na primer:
Zloraba drog in alkohola
Kajenje
Samopoškodovanje
Psihologi so ugotovili, da samopoškodba hitro zmanjša napetost in ostala negativna čustva, ampak je v enaki meri kot alkohol in droge samo začasna »rešitev«. Poleg fizičnih posledic je namreč nevarnost, da se ta škodljiva navada zavleče tudi v odraslo dobo. Zato je bistvenega pomena, da se mladostniki naučijo varne, zdrave in učinkovite tehnike spopadanja s stresom.
Je samopoškodovalno vedenje znak duševne bolezni?
Pomembno je razumeti, da mladostnik, ki razvije samopoškodovalno vedenje, ne trpi nujno za duševno boleznijo. Mladostnik s tem tudi ne želi vzbujati pozornosti ali s kom manipulirati. Takšno vedenje mora okolica jemati skrajno resno. Zaupanje in empatija lahko naredi razliko v vedenju.
Lahko samopoškodovalno vedenje enačimo s poskusom samomora?
Mladostnik, ki razvije samopoškodovalno vedenje, ni nujno nagnjen tudi k samomorilskemu vedenju, kvečjemu nasprotno. Medtem ko osebe, nagnjene k samomorilskemu vedenju, čakajo na priložnost, da končajo življenje, osebe s samopoškodovalnim vedenjem iščejo načine, da se prebijejo skozi dan, ne da bi se počutile grozno.
Čeprav gre za dve različni vedenji in samopoškodovanje navadno ne povzroči življenjsko ogrožajočih stanj, je to vedenje potrebno jemati skrajno resno, saj pušča neozdravljive poškodbe na telesu in s stisko, ki jo oseba doživlja, ostaja sama. Pomembno je, da takšna oseba čim prej poišče pomoč.
Ali je samopoškodovanje mogoče preprečiti?
V veliko primerih mladostnik ni sposoben ne zmore takoj prenehati s samopoškodovanjem. Učinkovita je tudi družinska terapija, pri kateri lahko člani družine izboljšajo medosebno komunikacijo, se naučijo veščin reševanja konfliktov in problemov ter ustvarijo tesnejše odnose med sabo. Mladostnik se lahko pridruži podporni skupini, ki bo najverjetneje pomagala zmanjšati pogostost in resnost samopoškodb. Intenzivna negativna čustva namreč osebi dajejo občutek, da je izolirana od ostalega sveta.
Obstajajo učinkovite metode za mladostnike, ki so razvili samopoškodovalno vedenje. Oblike in vzroki samopoškodovalnega vedenja so svojstveni za vsakega posameznika, zato mora psiholog ali terapevt oblikovati individualno terapijo za vsakega posameznika.
Vir: WebMD. Teens, Cutting, and Self-Injury. Spletna publikacija. 13. februarja 2020 (pridobljeno 1. junija 2021).